Franja

caldo

A) agg.

1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti

4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas

5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon

B) m

1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)

3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku

calepin [kalpɛ̃] masculin notes, beležnica

cela n'était pas dans mon calepin (figuré) na to nisem bil pripravljen
mets cela sur ton calepin zapiši si to za ušesa, dobro si to zapomni!

cammino m

1. hoja, pot:
mettersi in cammino iti, kreniti na pot
due ore di cammino dve uri hoje
essere in cammino biti na poti
cammin facendo med potjo, spotoma

2. pot, smer:
chiedere il cammino vprašati za pot
un cammino accidentato neravna, težko prehodna pot
cammino battuto izhojena pot (tudi pren.);
aprirsi il cammino utreti si pot
tagliare il cammino a qcn. pren. komu zagraditi pot, koga ovirati

3. gibanje (nebesnih teles):
il cammino dei pianeti gibanje planetov; tok (reke); ruta, smer plovbe; pren. življenjska pot

4. pren. pot, ravnanje:
il cammino della gloria pot slave; napredek, napredovanje:
far molto cammino dobro napredovati

5. fiz. pot:
cammino libero medio povprečna prosta pot

campé, e [kɑ̃pe] adjectif utaborjen, taboreč

bien campé (familier) dobro situiran
personnage masculin bien campé (théâtre) živo predstavljena vloga
nous voilà campés! no, sedaj pa imamo!

canard [kanar] masculin racman, raca; figuré izmišljotina, (časopisna) raca, familier časopis; v pijači namočen košček sladkorja; musique napačna nota; familier staro kljuse (konj), mrha

canard sauvage divja raca
froid masculin de canard hud, oster mraz
mare féminin aux canards račja mlaka
mouillé, trempé comme un canard moker ko miš
lancer des canards (figuré) objaviti časopisne race
marcher comme un canard racati
plonger comme un canard dobro se potapljati, figuré spretno se izmuzniti, jo popihati
j'ai lu ça dans mon canard to sem bral v svojem časopisu

cap¹ [kæp] samostalnik
čepica, kapica, klobuk, avba, pokrivalo; vrh; pokrov; vžigalna kapica; lesena čaša

cap acquaintance površno poznanstvo
to assume the black cap na smrt obsoditi
a feather in one's cap nekaj, na kar smo lahko ponosni
the cap fits prilega se (npr. pripomba)
to get one's cap postati član kluba
cap in hand proseče
his cap is on one side slabe volje je
cap lamp rudarska svetilka (ki je na čelu)
night cap napitek pred spanjem
to pull caps prepirati se
to put on one's considering (ali thinking) cap stvar dobro premisliti
to send round the cap poslati nabiralno polo, nabirati prispevke
she sets (up) her cap at (ali for) him trudi se, da bi ga pridobila
cap of maintenance pokrivalo kot simbol položaja
fool's cap čepica dvornega norca; format pisarniškega papirja
steel cap čelada
cap and gown akademska noša

capiō -ere, cēpī, captum (prim. gr. κάπτω hlastam, κάπη, κώπη držalo, ročaj, lat. capāx, capēdō, capulus, capis, capsa, caput, particeps, prīnceps idr.)

A.

I.

1. prije(ma)ti, vzeti, jemati: cape sacra manu V., columque cape cum calathis O., c. baculum, ensem O., clupeum V., arma Ci., C., L., Cu. zgrabiti (za) orožje, cibum S., Cu. uži(va)ti, posteaquam cibum cepisti Ci. ko si se najedel, Cerealia munera c. O.; occ.
a) kak kraj zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), osvojiti (osvajati), poseb. voj.: montem C., iugum montium Cu., collem, arcem C., locum editum S., N., locum C. stališče zavzeti = postaviti se na svoje mesto.
b) kak kraj doseči ali poskušati doseči, priti kam, dospeti kam, poseb. z ladjo pripluti kam: insulam, portum C., cum ignorarent, quem locum reliquae (naves) cepissent C., montes proximos fugā capiunt L. skušajo doseči; pesn.: (cycni) terras... capere... videntur V. da se spuščajo na kopno; pren.: portum otii c. Ci.

2. pren. z abstraktnim obj. vzeti, jemati, prevze(ma)ti, navze(ma)ti se česa: virtutem animo Pl., amorem O. zaljubiti se, spem O., consuetudinem Ci. navaditi se, prudentiam Ci. prilastiti si, nobilitate dignos spiritus Cu. navzeti se, impetum Cu. zaleteti se, fugam C. v beg pognati se, conatus ad erumpendum L., initium (exordium) capere ex aliqua re Ci., C. pričeti s čim, začeti pri čem, finem Ci. nehati, consilium Ci., C. skleniti, coniecturam C. sklepati po čem, tempus L. ali occasionem Front. (ugodno) priložnost izkoristiti, tempus ad aliquem adeundi Ci. priložnost počakati, documentum c. ex... Ci. dokaz povzeti iz..., exemplum de aliquo ali ex aliqua re c. Ter., Ci. za primer vzeti; pesn.: poenas capere (= sumere) O. kaznovati; occ.
a) kak posel prevze(ma)ti, nase vzeti, zače(nja)ti, lotiti (lotevati) se česa: augurium c. L., capite orgia mecum V., unde ingressūs... cepit? V. (gl. ingressus).
b) kako službo, dostojanstvo prevzeti, nastopiti (nastopati): provinciam duram Ter., consulatum, magistratum Ci., magistratūs N., rem publicam capere (= capessere) Ci., honores L., O., pontificatum maximum Suet.; pesn.: moderamina (navis) O., regnum ab aliquo O.

II. s kakim določenim namenom vzeti, jemati = odb(i)rati, (iz)voliti, privze(ma)ti: locum castris idoneum C., loca C., locum oculis V., templa ad inaugurandum L., tabernaculum recte (vitio) Ci., prospectum L. izbrati si prostor, od koder se dobro vidi, sacerdotem Iovis sortito Ci. po žrebu odbrati, virginem Vestalem Suet.; z dvojnim acc.: aliquam sibi patronam Ter., eum socium consiliis V., eum iudicem (flaminem) L.

III.

1. sovražno prijeti, zgrabiti = odvze(ma)ti, v last vzeti, jemati, prilastiti (prilaščati) si: fures earum rerum, quas ceperunt, signa commutant Ci., (Phorcidum) oculum astu... cepisse O.; pren.: lubido rei publicae capiundae S. polastiti se, capta re publicā Ci.; occ.
a) (u)loviti, ujeti, zateči, zasačiti (ljudi in živali): belli nefarios duces Ci., ibi regis filia capta est C., c. Dareum Cu., hostes O., eum vinclis c. V. v spone dati, vkleniti, vivum Thuyn cum uxore et liberis N., tres nobilissimi Haedui capti (kot ujetniki) ad Caesarem perducuntur C., clementia uti in captos N.; c. pisces Ci., O., Cu., uros foveis C., prolapsorum equitum vacuos equos L., cervum Ph., murem Val. Max.; subst. pt. pf: capta ex Caria Ter. karska ujetnica.
b) upleniti = prisvojiti (prisvajati) si, ugrabiti (ugrabljati): signum ex Macedonia Ci., magnum pecorum numerum C., impedimenta C., Cu., magnas praedas N., iuncta vehicula mille L., pecuniam Cu.
c) kak kraj ali prostor vzeti, zasesti, v last vzeti, jemati, osvojiti (osvajati) (si): c. calles Ci., Eretriam N., oppidum S., moenia scalis L., castra capta C., urbe captā L., Troiā captā H. po osvojitvi Troje = post Troiam captam Vell., navis capta O. uplenjena.

2. pren. (o stanju in duševnem razpoloženju) prevze(ma)ti, ganiti, navda(ja)ti, presuniti: capit me odium tui Ter., ea, quae admiratione nos capiunt Hirt., senatum metus cepit L., iam nos satietas laudis capit Cu. že smo siti, capit amor Solem O., ubi periculum quemque ceperat S. kjer ga je nevarnost presenetila, nos cepit oblivio Ci., misericordiā captus sum Ci., dementia capit amantem V.; occ.
a) prevze(ma)ti koga, kaj = mikati, zanimati, nase vezati, pridobi(va)ti (si) koga, kaj, prikupiti (prikupljati) se komu, čemu: factum mirabile ceperat aures O., te coniunx aliena cepit H., c. oculos Cu. ali lumina O.; pogosteje v pass. (kar večinoma slovenimo aktivno): captus voce nova O., in figura dei capta est O., captus eius humanitate N., amore captivae captus L.
b) (o)mamiti, (pre)slepiti, prevarati: captus est dolo N., aliquem capere subdola oratione C., blanditiis, simulato obsequio Cu., Pan... captam te, Luna, fefellit V., errore capi L., sapientis est cavere, ne capiatur Ci.
c) ujeti, uloviti v svoje mreže, zvabiti, speljati, zapeljati: captus est Ter. dal se je zapeljati (ljubici), ne consuetudine capti studia commutent C., ardebant mentibus ex aequo captis O. od ljubezni vneti, capti compendio C. zapeljani z dobičkom.
č) pred sodiščem dokazati komu kaj: aliquem impudicitiae Pl.

3. le v pass.
a) telesno zboleti; ohrometi: caput leto captum V., oculis capti talpae V. slepi, luminibus capi L. oslepeti, oculis et auribus captus Ci. slep in gluh, altero oculo capi L. na eno oko oslepeti, captus pedibus S., L. ohromel, membris omnibus captus ac debilis Ci.
b) duševno oslabeti: delirare et mente esse captum Ci. slaboumen biti, velut mente capta L. kakor obsedena; z loc.: captus animi L., T. slaboumen, virgines captae furore Ci., vates superstitione captus Cu.

IV.

1. spreje(ma)ti, preje(ma)ti, dobi(va)ti: aequatis cepissent praemia rostris V., quicumque vicerat, capiebat frondis honorem O., cape vaccam praemia O. vzemi kravo za plačilo, c. nomen ex calamitate C. dobiti ime po porazu, utilitates ex amicitia Ci., divitias per aliquem N., munus ab eo O.; poseb. podedovati, kot dediščino dobiti: si nihil ex hereditate ceperit Ci., abdicatus, ne quid de bonis patris capiat Q., capiendi ius nullum uxori Iuv.; occ.
a) jur. denar vzeti (jemati), da(ja)ti se podkupiti, denar izsiliti: quos pecuniae captae accersebat S., captarum ab regibus pecuniarum suspicio L. sum, da se je dal podkupiti knezom.
b) (o dohodkih, plačilih, davkih) preje(ma)ti, dobi(va)ti: stipendium c. iure belli C., vectigal ex agro L., quinquagena talenta vectigalis ex castro N., ex praediis DC sestertia Ci., fructum capere Ci., Ph. dobiček imeti; od tod pren.: oculis fructum c. N. dobiti pašo za oči.

2. pren. (vase) spreje(ma)ti, vzeti, jemati: terra feras cepit, volucres agitabilis aër O., fessos tellus cepit O., plenos capit alveus amnes O.; pren.: alter ab undecimo tum me iam ceperat annus V. = hitel sem v dvanajsto leto, cape dicta memor V. sprejmi vase in si zapomni.

3. z abstraktnim obj. dobi(va)ti, preje(ma)ti, (ob)čutiti, trpeti, stakniti: laborem inanem Ter., videant consules, ne quid res publica detrimenti capiat Ci. (besedilo senatskega sklepa senatus consultum extremum, s katerim so pozivali na izvolitev diktatorja), c. magnam infamiam C. veliko sramoto si nakopati, somnum, quietem C., O., Cu. zaspati, mir najti, spectacula O., gloriam ex hoste L., gloriam rei O.; occ.
a) začutiti, zavedati se: voluptatem ex aliqua re Pl., voluptatem malis alienis Ci., gaudium ex civibus victis L., desiderium ex filio Ci., dolorem ex re Ci., C., dolores N., omnium suorum mala unā capiebat Cu. je z njimi čutil, c. gaudia O. razveseliti se, taedia rei capit O. zagnusi se mu.
b) (obliko, zunanjost) privze(ma)ti, dobi(va)ti podobo: novas figuras O., vultus priores O., faciem, duritiam O., formam, vires nocendi O., (Caesaris anima) lumen capit O. se svetlika.

B.

1. prostorsko obseči (obsegati), držati, vsebovati, prostor imeti za koga, kaj: aedes nostrae vix capiunt Ter. ima komaj kaj prostora, non capiet tuus venter plus ac meus H., vehicula plures capere milites possunt Cu., portae non capiebant funera O., populi, quos Achāia cepit O., plura loqui poteram, quam quae cepere fabellae O., portus ingentem vim navium capit L., lapis excisus sic, ut pedes capiat Cels., nec iam se capit unda V. valovje se ne zadrži več = vzkipi, se razburka; pren. z nikalnico = ne imeti prostora, premajhen biti: nec te Troia capit V., orbis te non caperet Cu., nec capiunt inclusas pectora flammas O. plamen šviga ven, animo iram c. O., Cu. obvladati, imeti v oblasti, capere eius amentiam civitas, Italia, provinciae, regna non poterant Ci. niso mogla potešiti njegovega besa.

2. pren.
a) biti pripraven, zmožen, primeren, prilegati se, ujemati se, prenesti (prenašati), (u)trpeti, dopustiti (dopuščati): libri litterarum notas capiunt Cu., sollertia, quantam vix poterat aetas eius capere Cu. kolikršno je komaj mogla doseči, fortunam, plus quam capis Cu. kakor jo moreš prenesti, quidquid mortalitas capere poterat Cu. kar koli je bilo človeštvu mogoče, celeritas, quantam capere tam grave agmen poterat Cu., rimam fissuramque non capit cedrus Plin.
b) z umom doseči (dosegati), doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti, čutiti: hic unus veram speciem Romani senatus cepit L., mens eorum hoc non capit L., mens nostra capit, quae sit natura aeterna Cu., vix spes ipse suas animo capit O. v svojem srcu komaj čuti velikost tistega, na kar upa, quantum capio Aug. kolikor razumem.

Opomba: Star. obl.: capsō (= cepero) Pl., capsis (= ceperis) Ci., ki to obl. v svojem spisu Orat. 45, 104, razlaga napačno: in uno „capsis“ tria verba sunt (namreč cape si vis; prim. Q. I, 5, 65), capsit (= ceperit) Pl., Acc. ap. Non., capsimus (= ceperimus) Pl.

capitare

A) v. intr. (pres. capito)

1. nenadoma, slučajno priti:
capitare bene, male dobro, slabo naleteti

2. zgoditi, dogajati se; nameriti se; pripetiti se; napočiti

B) v. intr. impers. pripetiti se; zgoditi, dogajati se

caridad ženski spol človekoljubje, usmiljenje; miloščina; pomorstvo zasilno sidro

hermana de (la) Caridad usmiljenka
casa de caridad ubožnica
obra de caridad dobro delo, ljudomilo delo

carne ženski spol meso; mesna jed; meso pri sadju; koža (barva)

carne adobada nasoljeno meso
carne ahumada prekajeno meso
carne asada pečeno meso, pečenka
carne de caballo konjsko meso
carne de cañón topovska hrana
carne congelada zmrznjeno meso
carne de conserva konzervirano meso
carne estofada praženo meso
carne de gallina kuretina; kurja polt, groza
carne helada zmrznjeno meso
carne sin hueso meso brez kosti; sinekura, mastna služba
carne en lata meso v konzervah
carne de membrillo kutinovo meso
carne magra pusto meso
carne de pelo meso zajcev itd. (vseh živali, ki se prodajajo s kožo)
carne de pluma meso perutnine
carne de puerco svinjina
carne salvajina divjačina
carne seca suho meso
carne tierna mehko meso
carne de vaca govedina
color carne barve mesa (npr. nogavice)
conserva de carne mesna konserva
mosca de carne zapljunkarica (muha)
hacer carne pobiti, ubiti (zveri); raniti
poner toda la carne en el asador vse na eno karto staviti
salirle a uno carne de gallina prestrašiti se, kurjo polt dobiti
ser uña y carne biti ena duša in eno telo
no ser carne ni pescado ne biti ne ptič ne miš
tener carne de perro imeti železno naravo
tomar carne utelesiti se
en carne y hueso pravcati, prav sam, živ
carnes blancas belo meso
carnes negras meso črne divjačine
en (vivas) carnes gol, nag
echar (poner, criar, tomar) carnes zrediti se
abrir las carnes a azotes pretepsti
estar en carnes biti rejen, biti debel
perder carnes shujšati
tener buenas carnes biti dobro rejen in svežega videza
me tiemblan las carnes ves se tresem

carry off prehodni glagol
dobiti (nagrado); odnesti; izpeljati

to carry it off well dobro kaj izpeljati

cartabón moški spol kotomer

a cartabón v pravem kotu
echar el cartabón dobro ukreniti

caser [kaze] verbe transitif spraviti (kamor treba), namestiti

caser du linge spraviti perilo (v predale omare)
caser quelqu'un dans un emploi komu službo poiskati
(familier) caser quelqu'un priskrbeti komu službo, (dobro) omožiti ali oženiti koga
caser quelque chose dans sa tête v glavo si spraviti, zapomniti si
être casé biti preskrbljen
il a casé sa fille dans une riche famille svojo hčer je omožil v bogato družino
elle a trouvé à se caser prišla je do moža, omožila se je
tous ses enfants sont bien casés vsi njegovi otroci so dobro preskrbljeni
se caser namestiti se, najti si sobo, prostor (dans un autobus v avtobusu)

cast¹ [ka:st] prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči, metati, lučati; odvreči, zavreči; povreči, splaviti; obsoditi; bljuvati; goliti, leviti se; zgubiti, zgubljati (zobe); deliti vloge; izračunati; odpustiti (vojake)
pravno obsoditi na plačilo stroškov; uliti, ulivati; zviti se (les); križariti
preteklik & pretekli deležnik od cast

to cast anchor usidrati se
to cast aspersion on s.o. očrniti koga
pravno to be cast zgubiti pravdo
to cast beyond the moon delati fantastične načrte
to cast the blame on s.o. for s.th. valiti krivdo na koga zaradi česa
cast down potrt
to cast dust in s.o.'s eyes metati komu pesek v oči
cast for s.th. primeren za kaj
to cast lots žrebati
cast in the same mould narejen po istem kalupu
figurativno cast in a cart zapuščen
to cast into s.o.'s teeth očitati komu
cast iron lito železo, grodelj
to cast loose odvezati (čoln)
to cast a vote glasovati
to cast the lead meriti morsko globino
to cast spell on s.o. ureči, začarati koga
figurativno to cast stones at s.o. obsojati obnašanje koga
to cast skin leviti se
to cast into a sleep uspavati
to cast into prison zapreti v ječo
the play is well cast igra je dobro zasedena

católico katoliški; pravoveren; pravi, zdrav, dobre volje; normalen

no estar muy católico ne se dobro počutiti
católico m katolik, pravovernik

causa f

1. vzrok, razlog:
la velocità è la causa principale degli incidenti stradali hitrost je glavni vzrok prometnih nesreč
esser causa di povzročiti, povzročati
causa di forza maggiore pravo višja sila
a causa di, per causa di zaradi:
per causa tua zavoljo, zaradi tebe

2. pravo zadeva:
far causa a qcn. koga tožiti
dar causa vinta pren. popustiti, odnehati
esser parte in causa biti v kaj vpleten, za kaj zainteresiran
parlare con cognizione di causa govoriti dobro poznavajoč stvar
avvocato delle cause perse pren. pravdač, kvazi dohtar

3. stvar:
servire la causa della democrazia boriti se za demokracijo
far causa comune con qcn. skupaj se zavzemati za; solidarizirati se s kom

4. jezik
complemento di causa prislovno določilo vzroka

cause² [kɔ:z] samostalnik (of)
vzrok (for)
povod, razlog; zadeva, stvar; načelo, ideal; pravda, tožba

in the cause of v imenu, zaradi
to make common cause with strinjati se, delati v prid iste stvari
First cause, Cause of causes stvarnik
to stand for a good cause zavzeti se za dobro stvar
to show cause navesti vzroke
final cause končni cilj, namen
to plead s.o.'s cause zastopati zadevo koga
to die in a good cause žrtvovati življenje za dobro stvar

cela [sla] pronom to; ono

après cela (familier) nato, na koncu
avec (tout) cela kljub (vsemu) temu
et avec cela? še kaj (želite)?
avoir cela de bon que imeti to dobro lastnost, da ...
comme cela tako; tako tako
comment cela? kako to? je to mogoče?
comment cela va-t-il? kako je kaj? kako se imate?
il est comme cela takšen je pač
c'est (bien) cela tako je
cela ne fait rien nič za to, nič ne de
n'est-ce que cela? samo to? nič drugega? je to vse?
il y a cinq ans de cela od tega je pet let
il ne manquait plus que cela! samo še to je manjkalo!
pas, point de cela! nič tega! kaj še! to bi bilo pa še lepše!
pour cela kar se tega tiče
à cela près razen tega
qu'à cela ne tienne! to naj ne bo ovira, ni važno, nič za to!

cement [ê] moški spol (-a …) tehnika der Zement (tudi medicina), -zement (glinični Tonerdezement, hitrovezni schnellbindender Zement, lesni Holzzement, portlandski Portlandzement, vlaknati Faserzement)
zmešati cement Zement anrühren
cement dobro veže der Zement bindet gut
(cementna tla) der Zementboden, der Zement
kot cement držati: wie Kitt

cen|a¹ [é] ženski spol (-e …) der Preis; (višina cene) die Preislage; -preis (astronomska Mondpreis, brat(ov)ska Vorzugspreis, bruto Bruttopreis, cenilna Schätzungspreis/Schätzpreis, dampinška Dumpingpreis, diskontna Discountpreis, dnevna Tagespreis, domača Inlandspreis, drobnoprodajna Verbraucherpreis, enotna Einheitspreis, fantazijska Phantasiepreis, fiksna Festpreis, grosistična Großeinkaufspreis, intervencijska Interventionspreis, izklicna Ausrufungspreis/Ausrufpreis, izredna Ausnahmepreis, končna Konsumentenpreis/Verbraucherpreis, lastna Selbstkostenpreis/Kostenpreis, ljubiteljska Liebhaberpreis maloprodajna Einzelhandelspreis/Endverbraucherpreis/Ladenpreis, minimalna Mindestpreis, nabavna Anschaffungspreis/Einkaufspreis, najnižja Tiefstpreis, najvišja Höchstpreis, nakupna Kaufpreis, neto Nettopreis, nizka Billigpreis, oderuška Wucherpreis, odkupna Erfassungspreis, okvirna Richtpreis, osnovna Grundpreis, pavšalna Pauschalpreis, polna Vollpreis, posebno ugodna Vorzugspreis, povprečna Durchschnittspreis, prednaročniška Subskriptionspreis, previsoka, pretirana Apothekerpreis, prodajna Verkaufspreis, proizvodna Gestehungspreis/Herstellungspreis/Erzeugerpreis, smešno nizka Spottpreis, sramotna Schandpreis, subvencionirana Stützpreis, tovarniška Fabrikpreis, tržna Marktpreis, uvajalna Einführungspreis/Einstandspreis, veliko prenizka Schleuderpreis, višja Mehrpreis; bencina Benzinpreis, električnega toka Strompreis, kave Kaffeepreis, kurilnega olja Heizölpreis, lesa Holzpreis, nafte Erdölpreis, na svetovnem trgu Weltmarktpreis, penziona Pensionspreis, po katalogu Katalogpreis, po kosu Stückpreis, srebra Silberpreis, surove nafte Rohölpreis, žita Getreidepreis)
priporočena cena die Preisempfehlung
cena pada der Preis fällt, čemu etwas geht im Preis zurück
določitev cene die Preisbestimmung/Preisfestsetzung
izračun cene die Preisberechnung/Preiskalkulation
navedba cene die Preisangabe
nihanje cene die Preisschwankung
oblikovanje cene die Preisgestaltung/Preisbildung
obvezno označevanje cene die Auszeichnungspflicht
označitev cene die Preisauszeichnung
padec cene der Preissturz
popravek cene die Preiskorrektur
sprememba cene die Preisänderung
višina cene die Preishöhe
cenovni razred: die Preislage
vprašanje cene die Preisfrage
znižanje cene s strani kupca/najemnika itd.: der Preisabschlag, die Preisminderung, s strani prodajalca: die Preissenkung
znižati ceno im Preis herabsetzen, den Preis senken
zvišati ceno im Preis erhöhen
ponuditi nižjo (ugodnejšo) ceno kot kdo jemanden unterbieten
imeti dobro cen hoch/gut im Preis stehen
imeti trdno cen preisstabil sein
množina:
pretirano visoke cene die Preisüberhöhung
eksplozija cen die Preisexplosion
gibanje cen die Preisentwicklung/Preisbewegung
indeks cen der Preisindex
kontrola cen die Preisüberwachung/Preiskontrolle
navijanje cen die Preistreiberei
nivo cen das Preisniveau
oblikovanje cen die Preisgestaltung/Preisbildung
padec cen der Preissturz
pretiran dvig cen die Preisüberhöhung
pretirano dvigovanje cen der Preiswucher
primerjava cen der Preisvergleich
rast cen der Preisantrieb
stabiliziranje cen die Preisstabilisierung
stanje cen der Preisstand
subvenbcioniranje cen die Preisstützung
spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
urad za kontrolo cen die Preisüberwachungsstelle
velik padec cen Preiseinbruch
vezanje maloprodajnih cen die Preisbindung
zamrznitev cen der Preisstopp
zbijanje cen die Preisdrückerei
znižanje cen die Preisermäßigung
zniževanje cen der Preisabbau
zvišanje cen die Preiserhöhung
zviševanje cen die Preissteigerung
označiti cene Preise auszeichnen
ki zvišuje cene preistreibend
ki zelo pazi na cene [preisbewußt] preisbewusst
glede:
dogovor glede cene die Preisabsprache
zahteva glede cene die Preisforderung
na:
pritisk na cene der Preisdruck
po:
po ceni zum Preis von
po ceni za naročnike zum Bezugspreis
po tej/taki ceni in dieser Preislage
po znižani ceni ermäßigt
po fiksnih cenah zu festen Preisen
pod:
pod cen unter Preis
prodajati pod ceno unter Preis verkaufen/den Markt drücken
daleč pod ceno zu Schleuderpreisen, zum Schleuderpreis, (skoraj zastonj) prodati: für ein Butterbrot verkaufen
prodajati/prodati globoko pod ceno abstoßen, verschleudern, verscherbeln
pri:
subvencija pri cen der [Preiszuschuß] Preiszuschuss
v:
razlika v ceni die Preisdifferenz/ der Preisunterschied
s/z:
označiti s ceno auspreisen
z vezano ceno preisgebunden
tablica s cen das Preisschildchen
s stalnimi cenami preisstabil

za fiksno ceno zum Festpreis
jamstvo za ceno die Preisgarantie
figurativno za nobeno ceno um keinen Preis/nie und nimmer
za vsako ceno um jeden Preis
figurativno vzdržati za vsako ceno durchhalten
tudi za ceno življenja koste es auch das Leben
zastran cene ➞ → glede