Franja

Parkinsonsch: Parkinsonsche Krankheit Medizin Parkinsonova bolezen

pasja kuga stalna zveza
veterina (bolezen psov) ▸ szopornyica

passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
passons! pustimo to!
on ne passe pas ni prehoda
défense de passer prehod prepovedan
passer par les armes ustreliti
passer des aveux priznati
passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
passer de bouche en bouche iti od ust do ust
passer capitaine postati stotnik, kapitan
passer son chemin iti naprej po svoji poti
passer commande naročiti, izvesti naročilo
cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
passer condamnation priznati krivico
passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
passer en couleur (po)pleskati
passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
passer en dépense (commerce) vpisati v breme
le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
passer devant prehiteti
passer par écrit napisati
passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
passer à l'ennemi preiti k sovražniku
en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
passer un examen napraviti izpit
se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
faire passer en justice postaviti pred sodišče
passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
passer un film predvajati film
passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
passer en force de loi dobiti zakonsko moč
passer en fraude vtihotapiti
passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
passer un marché skleniti kupčijo
passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
passer une bonne nuit prebiti dobro noč
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
passer outre iti preko vsega
passer outre à preiti k
passer par quelque chose (morati) iti skozi
passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
passer en proverbe preiti v pregovor
passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
passer sous silence molče iti preko
passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
cela me passe tega ne razumem
cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
cela passe mes forces to presega moje moči
cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
ça lui passera to ga bo minilo
que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti

patagus -ī, m (gr. πάταγος) pátag, neka bolezen, morda tvor na ustih: taceo illud Plautinum cum ait: me cum† (po nekaterih izdajah me[di]cum) habet patagus morbus aes Pl. ap. Macr.

patella¹ -ae, f (demin. k patera)

1. skodel(ic)a, posodica, torílo, skledica, pladenj, plítvica: Varr. ap. Non., Varr. ap. Prisc., Mart., Plin. idr., holus cenare patellā H.; preg.: invenit patella operculum Hier. = „vsak pozna svojega“; prim.: accessit huic patellae dignum operculum Hier.; meton. patéla = „ponvičnik“, vrsta peciva: Th. Prisc.

2. daritveno torilo, daritveni pladenjček: Varr. ap. Non., L., Pers., Val. Max. idr., fert Vestae patella cibos O., patella grandis cum simulacris deorum Ci.; od tod: edere de patella Ci. = k žrtveniku za mizo sesti (o zasramovalcih verstva).

3. metaf.
a) „kolenska skledica“, pogačica: Cels.
b) patéla, neka bolezen oljk: Plin.

pavillon [pavijɔ̃] masculin

1. paviljon; hišica, vrtna hišica; prekrita terasa; histoire šotor

2. marine zastava; mornarica (neke dežele)

3. odmevnik, (pri pihalih)

pavillon de chasse lovski paviljon, lovska koča
pavillon amiral admiralska zastava
pavillon national državna zastava
pavillon de l'oreille (anatomie) uhelj
pavillon de signaux signalna zastava
pavillon de quarantaine zastava, ki oznanja nalezljivo bolezen na ladji
pavillon de guerre bojna zastava (na ladji)
amener (le) pavillon vdati se
baisser pavillon devant quelqu'un (familier) ukloniti se komu, kapitulirati pred kom
battre le pavillon yougoslave pluti pod jugoslovansko zastavo
naviguer sous pavillon étranger pluti pod tujo zastavo
pavillon noir, pavillon à tête de mort piratska zastava

peau [po] féminin koža; usnje; botanique luščina, strok; lupina (d'une banane banane); figuré, familier življenje; vulgairement pocestnica

pour la peau (populaire) zastonj
peau d'âne (familier) diploma
conte masculin de Peau-d'Ane otroška pravljica
peau de balle (populaire) nič, en drek
peau de chamois, chainoisée lavable, de chèvre, de daim, plastique, de porc jelenje (za čiščenje), pralno, kozje, semiš, umetno, svinjsko usnje
peau du lait smetana na mleku
peau de vache (figuré, familier) zelo stroga, trdosrčna oseba
livre masculin relié pleine peau v usnje vezana knjiga
sac masculin à main en (peau de) serpent ročna torbica iz kačje kože
maladie féminin de la peau kožna bolezen
culotte féminin de peau irhaste hlače
gants masculin pluriel de peau rokavice iz kože, usnjene rokavice
avoir quelqu'un dans la peau (familier) biti zateleban v koga
il n'a que la peau et les os, il n'a que la peau sur les os sama kost in koža ga je
j'ai cela dans la peau (familier) to mi je v krvi
se faire crever la peau ubiti se
crever dans sa peau (familier) hoteti skočiti iz kože (od jeze)
je ne voudrais pas être dans votre peau ne bi hotel biti v vaši koži
faire bon marché de sa peau poceni prodajati svojo kožo, lahkomiselno tvegati
faire peau neuve preleviti se; spremeniti svoje nazore; postati čisto drug človek
se mettre dans la peau de quelqu'un (figuré) postaviti se na mesto, v položaj kake osebe
recevoir 12 balles dans la peau biti ustreljen
ne pas tenir, durer dans sa peau ne moči več vzdržati, prenašati
je tiens à ma peau moje življenje mi je drago
se trouver bien dans sa peau dobro se počutiti v svoji koži
vendre cher sa peau dragó prodati svojo kožo, svoje življenje
la peau! figo! (prezir, odklonitev)

pegar [g/gu] prilepiti, pripeti (a na); zasmoliti (posodo); pritrditi, prišiti, privezati; prenesti (bolezen, pregreho); zagnati; zadajati (udarce), tepsti, kaznovati; viseti, prilepiti se, biti tik ob; prijeti se, korenine pognati; suniti, udariti ob, zadeti ob, naleteti na odobravanje; prilegati se, ujemati se, skladati se; priti o pravem času

pegar un botón prišiti gumb
pegar un bofetón prisoliti zaušnico
pegar (el) fuego ogenj zanetiti, zažgati
pegar golpes sobre la mesa udariti po mizi
no (poder) pegar el ojo (ali los ojos) ne (moči) zatisniti očesa (zaspati); noč prečuti
pegar una paliza (a) pretepsti koga
pegar un puntapié brco dati
pegar un salto (po)skočiti
pegar sobre a/c prelepiti
pegar voces vpiti, kričati
pegar un tiro ustreliti, izstreliti strel
pegarla spreti se, v prepir priti
pegarsela (a) (pre)varati, komu kaj natvesti
¡a mí no me la pegan! mene ne bodo vodili za nos!
¿otra te pego? že spet? že zopet isto?
eso no pega ni con cola to je popoln nesmisel
pegarse (ob)viseti, (pri)lepiti se; zasmoditi se (jed); globoko se vtisniti; boječ biti, ne moči odgovoriti (v šoli)
pegarse un tiro ustreliti se, pognati si kroglo v glavo
pegarse con alg. planiti na (napasti) koga
se le pegó la enfermedad lotila se ga je bolezen

pegasti tifus stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ kiütéses tífusz
Sopomenke: pegavi tifus

pegavi tifus stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ kiütéses tífusz
Sopomenke: pegasti tifus

perdonare v. tr. (pres. perdono)

1. odpustiti, odpuščati; oprostiti, oproščati:
questa non gliela perdono! tega mu ne odpustim!
perdoni l'ardire oprostite mi predrznost!

2. (v negativnih izrazih) ne prizanesti, prizanašati:
gli invasori non perdonarono né a vecchi né a bambini napadalec ni prizanesel ne starcem ne otrokom
un male che non perdona bolezen, ki ne prizanaša

peronospora samostalnik
kmetijstvo (glivična bolezen) ▸ peronoszpóraPovezane iztočnice: hmeljeva peronospora, peronospora vinske trte, pozna peronospora

peronospora vinske trte stalna zveza
kmetijstvo (bolezen) ▸ szőlőperonoszpóra

perutninsk|i (-a, -o) Geflügel- (bolezen die Geflügelkrankheit, farma die Geflügelfarm, jetra die Geflügelleber)

pestilentiel, le [-lɑ̃sjɛl] adjectif kugi podoben; nalezljiv; smrdljiv

maladie féminin pestilentielle kužna, nalezljiva bolezen

philosophie [-zɔfi] féminin filozofija, modroslovje; (življenjska) modrost; zaključni razredi francoskih licejev (gimnazij)

philosophie de l'homme filozofija eksistence, eksistencializem
prendre sa maladie avec philosophie vzeti svojo bolezen z resignacijo

pijančevánje habitual drinking (ali tippling), boozing; drunkenness; (krokanje) spree, drinkingbout, žargon booze-up

nakopati si bolezen s pijančevánjem to contract an alcohol-related disease

pītuīta -ae, f (prim. pīnus) židka, gosta tekočina (mokrina)

1. = φλέγμα topla in tekoča sluz: Ca., Cels. idr., cum pituita redundat Ci. če pride do sluzenja (zasluzenosti); pl. = razne vrste sluzi: Pall., isdem et auriculas fractas curat et testium pituitas Plin., pituitae fluctiones Plin. izločanja sluzi, driske.

2. židka tekočina: impetus pituitae in facie Plin. mokri gnojni izpuščaji.

3. gnojna tekočina, gnojni izcedek: oculi quoque lumen refugiunt, et illacrimant … pituitaque in iis innatans, novissime angulis inhaerescit Cels.

4. pika, bolezen pri perutnini: si pituita circumvenit oculos et iam cibos avis respuit Col., gallinaceorum pituitae Plin.

5. židka tekočina, židek izcedek (izloček) dreves: amygdalae ex amaris dulces fiunt, si circumfosso stipite et ab ima parte circumforato defluens pituita abstergeatur Plin., fungorum lentior natura et numerosa genera, sed origo non nisi ex pituita arborum Plin.

6. meton. nahod: cum pituita (trizložno) molesta est H., mala nasi pituita Cat.

Opomba: Pri pesnikih pogosto trizložno: pitu͡ita.

planínski de montagne, alpestre, alpin

planinski balzam (sleč) rose ženski spol des Alpes, rhododendron moški spol
planinska bolezen mal moški spol des montagnes
planinsko društvo club moški spol alpin
planinski izlet excursion ženski spol en montagnes
planinska koča chalet moški spol, refuge moški spol (ali abri moški spol) alpin
planinski orel grand aigle moški spol
planinski pašnik prairie ženski spol (ali pâturage) alpestre, alpe ženski spol, alpage moški spol
planinski svet monde moški spol (ali pays moški spol) alpestre

pljuč|a srednji spol množina, anatomija die Lunge (tudi živalstvo, zoologija)
živalstvo, zoologija dihati s pljuči ein Lungenatmer sein
figurativno s polnimi pljuči in vollen Zügen
figurativno zelena pljuča mesta ipd.: die grünen Lungen
medicina imeti dobra pljuča eine gute Lunge haben
imeti slaba pljuča schwach auf der Lunge/Brust sein
umetna pljuča das Beatmungsgerät
biti priključen na umetna pljuča künstlich beatmet werden
medicina napihnjena pljuča die Lungenblähung
medicina -lunge (kadilska Raucherlunge, prašnata Staublunge, starostna Alterslunge, vodna Wasserlunge, zastojna Stauungslunge)
bolezen/zbolenje pljuč das Lungenleiden
bolan na pljučih lungenkrank, lungenleidend
biti bolan na pljučih lungenkrank/lungenleidend sein
povzročiti težave s pljuči auf die Lunge schlagen
rak na pljučih der Lungenkrebs