-
mahagonijev pridevnik1. (izdelan iz mahagonijevega lesa) ▸
mahagónimahagonijev furnir ▸ mahagónifurnér
mahagonijeva miza ▸ mahagóniasztal
mahagonijev opaž ▸ mahagóniborítás
2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸
mahagóni, mahagónifamahagonijev les ▸ mahagónifa
Vstopil je v vežo in na levi strani zagledal majhno jedilnico z mizo in stoli iz temnega mahagonijevega lesa. ▸ Belépett az előtérbe, és a bal oldalon egy kicsi ebédlőt pillantott meg sötét mahagónifából készült asztallal és székekkel.
3. (o barvi) ▸
mahagónimahagonijeva barva ▸ mahagóniszín
Viski je bil temne mahagonijeve barve. ▸ A whiskynek sötét mahagóniszíne volt.
-
Māius 3 (māior; prim. Māia) pri starih Latincih je bil deus Maius (= bog množitelj) pospeševalec in zaščitnik rasti: Macr.; od tod mensis Māius Ci. idr. ali samo Māius O. (mesec) maj(nik), v katerem se narava „veča, baha“; od tod znova adj. Māius 3 majev, majnikov: Calendae, Nonae, Idūs: Ci. idr.
-
májhen (-hna -o) adj.
1. ki doseže nizko stopnjo
a) glede na razsežnost: piccolo; minuscolo, minuto:
majhen človek piccolo uomo, omino
majhna knjiga libretto
majhna roka piccola mano, manina
b) glede na merljivo količino: piccolo, poco, esiguo:
majhen denar pochi soldi
majhna pokojnina piccola pensione, pensioncina
c) glede na število sestavnih enot: piccolo, poco:
majhno število ljudi poche persone
č) glede na dolžino: piccolo, corto:
delati majhne korake fare piccoli passi
d) glede na trajanje: piccolo, breve
e) glede na možni razpon: piccolo, leggero:
že majhna neprevidnost lahko povzroči nesrečo anche una piccola disattenzione può provocare disgrazie
f) glede na čas življenja: piccolo:
ko sem bil majhen quand'ero piccolo
g) glede na bistveno značilnost: piccolo, lieve:
majhen klanec lieve discesa
h) glede na učinek: poco, esiguo, scarso:
majhen up poca speranza
i) glede na razsežnost, dejavnost: piccolo:
imeti majhno kmetijo avere un piccolo podere
2. pren. (malo pomemben, nepomemben) piccolo, insignificante, irrilevante:
imeti skromno, majhno življenje condurre una vita modesta, insignificante
3. pren. (slab, grd, ničvreden) cattivo, brutto;
ko je to slišal, je bil takoj majhen udito ciò, diventò piccolo piccolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
igre majhen biljard flipper
majhen grozd agrestino
med. majhen kirurški nož lancetta
majhen okrasni predmet ninnolo
majhen podložek zeppa
majhen potovalni kovček ventiquattr'ore
majhen požirek centellino, zinzino
majhen (prenosni)
svečnik bugia
majhen spis opuscolo
pren. majhna podpora spintarella
majhen trg (v Benetkah) campiello
navt. majhen vitel verricello
majhen zaliv cala, calanca
majhna doza, količina pillola, boccone
majhna količina hrane ali pijače assaggio
gosp. majhna kuhalnica mestolino, pillotto
astr. majhna meglenica nubecola
majhna mlaka pozzetta
rib. majhna ribiška jadrnica bilancella
majhna steklenica terzino
geogr. majhna terasa poggiolo
navt. majhna transportna ladja betta
majhna tržnica mercatino
pren. majhna vsota (denarja) miseria
med. majhni udje micromelia
-
majica samostalnik (oblačilo) ▸
póló, trikó, mezoprijeta majica ▸ testhezálló póló
bombažna majica ▸ pamutpóló
črtasta majica ▸ csíkos trikó
reprezentančna majica ▸ válogatott mez
mornarska majica ▸ tengerészpóló
obleči majico ▸ pólót húz, pólót felvesz
sleči majico ▸ pólót levet
nositi majico ▸ pólót hord
rokav majice ▸ póló ujja
športna majica ▸ sporttrikó, sportmez
majica z globokim izrezom ▸ mélyen kivágott póló
spominska majica ▸ emlékpóló
Oblečen je bil v rdečo črtasto majico s kratkimi rokavi in kratke hlače. ▸ Rövid ujjú, piros csíkos pólót és rövidnadrágot viselt.
Povezane iztočnice: majica s kratkimi rokavi, majica z dolgimi rokavi, kratka majica, majica brez rokavov -
malitiōsus 3, adv. -ē (malitia) zloben, zločest, hudoben, pokvarjen, nepošten, rovarski, kovarski, kovaren, spletkarski, lokav, zvijačen, lopovski: Fr., Gell., Aug., homo Ci., malitiosa iuris interpretatio Ci., agere dolose aut malitiose Ci.; Silva malitiosa L. (gr. ἡ ὕλη καλουμένη κακοῦργος) Hudodelski les, Zločinski gozd na Sabinskem (tako imenovan, ker je bil roparsko gnezdo).
-
malodane (skoraj) nahezu; (toliko da ne) beinahe (X je/bi bil malodane povzročil nesrečo X hätte beinahe einen Unfall verursacht); fast
-
malokjé adv. in pochi luoghi:
malokje ni bil è stato dappertutto
-
Māmers -ertis, m (po Varr. in P. F. v sab. in osk. jeziku = Mārs) Mámers (Mamért = Mars). — Od tod adj. Māmertīnus 3 Mamersov (Mamertov = Marsov), mamertinski, mamerški; subst. Māmertīnī -ōrum, m Mamertíni = Mamertovi (= Marsovi) sinovi. Tako so se namreč (menda zaradi svojega junaštva) imenovali odpuščeni oskijski najemniki, ki so se l. 282 polastili sicilskega mesta Mesane ter se v njem dolgo držali z rimsko pomočjo; to pa je bil povod za prvo punsko vojno: Ci., L.; od tod adj. Māmertīnus 3 = mesánski: civitas Ci. = Mesana, amphora Mart.
-
Māmurra -ae, m Mamúra, rim. vitez iz Formij, ki je kot praefectus fabrûm v Cezarjevi vojski na nepošten način silno obogatel; bil je prvi, ki je svojo hišo obdal z marmorjem: Ci. ep., Plin., Suet.; kot zapravljivca ga biča Cat. (ki meri tudi Mămurra); šalj.: urbs Mamurrarum H. = Formiae.
-
mancare
A) v. intr. (pres. manco)
1. manjkati, primanjkovati:
mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!
2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
non mancare di coraggio biti pogumen
3. umreti:
è mancata all'improvviso nenadoma je umrla
4. biti odsoten, daleč:
sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma
5. opustiti, opuščati:
non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti
6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
mancare alla parola besedo snesti
mancare di rispetto a qcn. koga užaliti
7. zmotiti se, pogrešiti
B) v. tr. zgrešiti:
mancare il treno pog. zamuditi vlak
PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot
-
Mandonius -iī, m (Μανδόνιος) Mandónij, hispanski poglavar, ki je bil v drugi punski vojni nekaj časa zaveznik Rimljanov: L., Sil.
-
maneō -ēre, mānsī, mānsum (iz *menei̯o; prim. skr. man- obotavljati se, mirno stati, gr. μένω in [z reduplikacijo] μί-μνω ostajam)
I. nav.
1. occ.
a) osta(ja)ti: Pl., N., V., Sen. ph. idr., seu maneant seu proficiscantur C., quotannis singula milia armatorum bellandi causa suis ex finibus educunt; reliqui, qui domi manserunt, se atque illos alunt C., manere in patriā, esse domi suae cum uxore, cum liberis Ci., extra domum patris manere L.; pass. (impers.): quare sine periculo maneatur C., manebitur Ci., mansum oportuit Ter. ostal naj bi bil, mar bi bil ostal, moral bi ostati; occ.
b) prenočiti (prenočevati): apud aliquem Ci., manet sub Iove frigido venator H., eo die mansurum esse Casilini L., aut inter vicos aut inter vias Suet.
2.
a) (o stvareh) v kakem stanju osta(ja)ti, obsta(ja)ti, še trajati, še biti, vzdržati, držati se, ohraniti (ohranjati) se: munitiones integrae manebant C., nihil semper suo statu manet Ci., huius ad nostram memoriam monumenta manserunt N., parietes, quorum ornatus tot saecula manserat Ci., manere his bellum L. še traja, Priamidum regna manebant V., urbs mansura V. ki naj obstaja, manent ingenia senibus Ci. starci obdržijo, in sapā condita manere pira Varr. se držijo, maneat (pri tem naj ostane, to naj velja, tako bodi), quod turpe sit, id numquam esse utile Ci.; pri S. manere = (diu) esse.
b) (o osebah) v kakem stanju osta(ja)ti, vztrajati, trdno držati se česa ali držati kaj, vzdržati, zvest osta(ja)ti čemu: manet inperterritus ille V., in quā pactione mansit N., in amicitiā, in fide, in voluntate, ea in condicione ac pacto Ci.; pesn. z abl.: tu modo promissis maneas V., dictis, Albane, maneres V.
3. (po)čakati: mane Pl., Ter., mane, mane Ter., vel mane etiam Pl. ali pa raje še počakaj, haud mansisti Pl., mane videam Pl., mane enarrem Ter.; metaf. čakati koga, usojeno biti komu, bližati se komu, pričakovati je komu kaj, nadejati se je komu česa: Lact., praemia manent V., cuius tibi fatum manet Ci., quae fato manent T. —
II. trans. čakati, pričakovati koga, kaj: Pl., Ter., qui nudus atque inermis hostem maneat L., manebo te domi H., ipse hostium adventum mansit L., si plausoris eges aulaea manentis H.; metaf. čakati koga, usojeno biti komu, pričakovati je komu kaj ali nadejati se je komu česa: Tib., Pr., Suet., mors sua quemque manet O., nos manet Oceanus H., te triste manebit supplicium V., indigna, quae manent victos L., si nocentem innocentemque idem exitus maneat T., quod praemium ipsos manere? Cu., sin autem aliud me fatum manet Antonius ap. Ci.
Opomba: Sinkop. pf. mansti (= mansisti) Luc. ap. Gell.
-
Mānīlius 3 Manílij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:
1. M'. Manilius Manij Manilij, prijatelj Lelija in Scipiona mlajšega, pretor v Hispaniji (Hispania ulterior), kjer je bil poražen v boju z Luzitanci, konz. l. 149 in vrhovni poveljnik v vojni zoper Kartagino, ki jo je oblegal brez večjega uspeha. Kot izvrsten strokovnjak za pravo je sestavil leges venalium vendendorum, ki se po njem imenujejo Mānīliānae Manilijevi kupni obrazci (napotki, česa se je po zakonu treba držati pri kupnih pogodbah): Ci.
2. C. Manilius Gaj Manilij je kot tr. pl. l. 66 sprožil zakon (lex Mānīlia Manilijev zakon), s katerim je Pompej dobil vrhovno poveljstvo v vojni zoper Mitridata: Ci.
3. Manilij, zvezdoslovec za časa Avgusta; napisal je poučno pesnitev Astronomicōn libri: V.
-
mánjkati to lack, to be lacking, to be wanting (in); to want; to fail; to be missing
manjka nam 5 knjig we have 5 books missing, we are missing 5 books, we are 5 books short
nekaj manjka something is missing (ali wanting)
dosti mi manjka do cilja I am far from the mark
mánjkati v šoli (zaradi bolezni) to stay away from school (ali off school)
on je manjkal he was absent, he was not present
manjka samo še 5 minut do 10ih it's still five to ten, it won't be ten o'clock for five minutes
nihče ne manjka nobody is missing
manjka mi denarja I am short of money
manjka ti zaupanja váse you are wanting in self-confidence
nič ne manjka tu there's nothing missing here
en list manjka v knjigi there's a leaf missing in that book
nič mi ne manjka I want for nothing
manjka ji eno leto do polnoletnosti she is one year short of her majority
manjka nam delovne sile we are short of staff, we are undermanned, we are shorthanded
manjka mu prave vneme he is wanting in zeal
vode vam tu ne bo nikoli manjkalo water will never fail you here, you will never lack water (ali be short of water) here
naročil ne manjka there is no lack of orders
podrobnosti še manjkajo details are lacking
prav to nam je še manjkalo! that's all we needed!, that beats everything!
malo je manjkalo, pa bi bil počil od smeha pogovorno I laughed fit to burst
-
mánjši (-a -e) adj. komp. od majhen
1. più piccolo, minore:
izbrati manjše zlo scegliere il male minore
2. (ki glede na neko lastnost, značilnost dosega stopnjo precej pod spodnjo mejo) piccolo, piuttosto piccolo, non grande, lieve:
napraviti manjši poskus fare una piccola prova
nastala je manjša škoda l'incidente ha provocato danni non grandi
svet je vedno manjši il mondo è sempre più piccolo
bil je za glavo manjši od brata era di una testa più piccolo, più basso del fratello
rel. manjši bratje frati minori
navt. manjša dvojamborna jadrnica ketch
manjše dvorogo nakovalo bicornia
voj., hist. manjše metalo manganello
grad. manjši oder trabatello
hist. manjši triumf ovazione
-
Mānlius 3 Mánlij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:
1. M. Manlius Capitolīnus Mark Manlij Kapitolin, konz. l. 392, je premagal Ekve in l. 390 rešil Kapitolij Galcev. Čeprav je bil patricij, je ščitil plebejce; zato so ga osumili, da stremi za kraljevsko oblastjo, ga obtožili in po obsodbi l. 384 pahnili s Tarpejske pečine, njegovo hišo na Kapitoliju (od tod rodbinski priimek Capitolinus) pa porušili: L., Ci.
2. L. Manlius Capitolinus Lucij Manlij Kapitolin, diktator l. 363: L., Val. Max.
3. T. Manlius Capitolinus Tit Manlij Kapitolin, sin prejšnjega s priimkom Torquatus Torkvat = „Okrašen z ovratno verižico“ (torques), ki jo je baje snel v boju premaganemu Galcu. Bil je izvrsten vojskovodja, mož odločnega, a osornega in zelo strogega značaja; v časa svojega zadnjega konzulata l. 340 je dal zaradi vojaške nepokorščine usmrtiti lastnega sina: Ci., L., S. Oče in sin sta si s svojo kruto strogostjo pridobila priimek Imperiosūs „Oblastni, Zapovedljivi“. — Adj.
1. Mānlius 3 Mánlijev: gens Ci. Od tod Mānliānus 3 Mánlijev, mánlijski: turba, seditio L., māla Plin., Manliana (= T. Manlii Capitolini) imperia L. Manlijevi ukazi, pozneje preg. = kruti, avtoritarni ukazi; subst. Mānliānum -ī, n Manliánum, Mánlijevo, Ciceronovo podeželsko posestvo: Ci.; Mānliāna -ōrum, n mánlijske odločitve = oblastni (strogi, kruti, avtoritarni) ukazi: Manliana vestra Ci. (prim.: Manliana imperia).
2. Mānliānus saltus Mánlijski gozd, kraj v Hispaniji, kjer so l. 180 Keltiberi postavili zasedo prokonzulu Kvintu Fulviju Flaku (Q. Fulvius Flaccus): L.
-
manner [mǽnə] samostalnik
način; nastop, stil
množina običaji, šege
množina obnašanje, olika, vedenje, manire, način življenja
arhaično vrsta
adverb of manner prislov načina
all manner of vsake vrste
after (ali in) this manner na tak način, tako
it is bad manners neolikano je
to the manner born kakor rojen za kaj, kakor da bi bil od rojstva tak
the grand manner staromodna dostojanstvenost
good manners lepo vedenje; olika
he has quite a manner ima dober nastop
to have no manners ne imeti manir
to have no manner of right ne imeti nikakšne pravice
to make one's manners prikloniti se
in a manner v neki meri
in a singular manner čudno, nenavadno
by all manner of means na vsak način
by no manner of means na noben način
in a manner of speaking tako rekoč
other times, other manners drugi časi; drugi običaji
-
manūmissiō, ōnis, f. (manūmittere)
1. odpust(itev), izpust(itev) sužnja izpod svoje oblasti, osvoboditev sužnja: Ci., Val. Max. Manumissio je bila ali iusta ac legitima prava in zakonita ali iniusta, non iusta neprava. Prva je bila trojna:
a) po cenzusu, če je dal gospodar vpisati sužnja kot državljana (civis) v cenzorske zapiske in ga potrditi v lustru;
b) slovesno na forumu pred kakim predstavnikom oblasti (pretorjem idr.) per vindictam (pri čemer je dobil suženj udarec po glavi s paličico [vindicta], pozneje rahel udarec z roko po licu);
c) po oporoki. Druga se je izvajala na pet načinov:
a) inter amicos, če je gospodar razglasil sužnja za svobodnega v navzočnosti petih prič;
b) če je bil suženj odsoten, per epistulam, tj. s pismom sužnju, ki ga je podpisalo pet prič;
c) tako da je gospodar povabil sužnja na obed;
d) adoptione, s posinovljenjem, pri katerem je moral domači gospodar ali kdo drug, ki je sužnja posinovil, jasno izreči svojo voljo;
e) na sužnjevi ali gospodarjevi smrtni postelji: Ci., Sen. ph., Plin. iun., G., Ulp. idr. Icti.
2. metaf. odpustitev (oprostitev) kazni, odpuščanje: Sen. ph.
-
Marcellīnus -ī, m Marcelín, rim. priimek. Znani so
1. Marcellinus Marcelin, Lucilijev in Senekov prijatelj: Sen. ph.
2. Marcellinus Marcelin, Marcialov prijatelj: Mart.
3. (Aefulanus) Marcellinus Efulan Marcelin, Plinijev naslovnik: Plin. iun.
4. Antonius Marcellinus Antonij Marcelin, praeses Lugdunensis primae l. 313 po Kr., praefectus praetorio v Galiji, nato praefectus praetorio Italiae, l. 341 consul ordinarius: Cod. Th.
5. Marcellinus Marcelin, praeses Phoenices l. 342 po Kr., comes Orientis l. 349 po Kr.: Cod. I., Cod. Th.
6. Flavius Marcellinus Flavij Marcelin, tribunus et notarius, l. 410 po Kr. Honorijev poslanec v Afriko za posredovanje v sporu z donatovci; odločil je v prid katoličanov. Bil je v tesnih stikih z Avguštinom, ki mu je med drugim posvetil svoje delo De civitate Dei: Cod. Th., Aug.
-
Mārcius 3 (Mārcus) Márcij(ev), ime rim. plebejskega rodu; patricijski je bil le rod s priimkom Rex. Poseb. znani so
1. Ancus Marcius Ank Marcij, četrti rim. kralj (640—616): L., Ci., V., H., O.
2. Cn. Marcius Coriolanus Gnej Marcij Koriolan (Koriolski, tako imenovan, ker je bil zavetnik volskovskega mesta Korioli [Corioli], ki ga je osvojil l. 493); kot odločen patricij in nasprotnik plebejcev je bil l. 491 pregnan na pobudo ljudskih tribunov: L., Ci., Val. Max., Gell.
3. L. Marcius Septimus Lucij Marcij Septim, rim. vitez; po smrti obeh Scipionov je prevzel vrhovno poveljstvo v Hispaniji: L.
4. Marcii (brata) Marcija, starodavna vedeža: Ci.
5. Marcia Marcija
a) soproga Katona Utičana (Utiškega), pozneje Hortenzijeva soproga: L.
b) soproga Fabija Marina, Avgustovega zaupnika: T. — Kot adj.: Marcius saltus L. Marcijev gozd v Liguriji, kjer so Ligur(ij)ci l. 186 premagali konzula Kvinta Marcija Filipa: L., aqua Marcia L. ali (pesn.) Marcia lympha Tib. in Marcius liquor Pr., tudi samo Marcia -ae f: Mart. Marcijev vodovod, ki ga je začel graditi kralj Ank Marcij, do Rima pa ga je speljal Kvint Marcij Reks (Rex), Marcia frigora Stat. Marcijevega vodovoda. — Od tod adj. Mārciānus 3 Márcijev: foedus Ci. ki jo je sklenil Lucij Marcij Septim (gl. št. 3.) z Gaditanci (Gāditānī), carmina L. vedeža Marcija (gl. št. 4.), silva Marciana Amm. Črni les, Črni gozd, hribovita veriga na zahodu Nemčije (zdaj Schwarzwald); adv. Mārciānē márcijsko: Prisc.