Franja

Zadetki iskanja

  • mahagonijev pridevnik
    1. (izdelan iz mahagonijevega lesa) ▸ mahagóni
    mahagonijev furnir ▸ mahagónifurnér
    mahagonijeva miza ▸ mahagóniasztal
    mahagonijev opaž ▸ mahagóniborítás

    2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mahagóni, mahagónifa
    mahagonijev les ▸ mahagónifa
    Vstopil je v vežo in na levi strani zagledal majhno jedilnico z mizo in stoli iz temnega mahagonijevega lesa. ▸ Belépett az előtérbe, és a bal oldalon egy kicsi ebédlőt pillantott meg sötét mahagónifából készült asztallal és székekkel.

    3. (o barvi) ▸ mahagóni
    mahagonijeva barva ▸ mahagóniszín
    Viski je bil temne mahagonijeve barve. ▸ A whiskynek sötét mahagóniszíne volt.
  • Māius 3 (māior; prim. Māia) pri starih Latincih je bil deus Maius (= bog množitelj) pospeševalec in zaščitnik rasti: Macr.; od tod mensis Māius Ci. idr. ali samo Māius O. (mesec) maj(nik), v katerem se narava „veča, baha“; od tod znova adj. Māius 3 majev, majnikov: Calendae, Nonae, Idūs: Ci. idr.
  • májhen (-hna -o) adj.

    1. ki doseže nizko stopnjo
    a) glede na razsežnost: piccolo; minuscolo, minuto:
    majhen človek piccolo uomo, omino
    majhna knjiga libretto
    majhna roka piccola mano, manina
    b) glede na merljivo količino: piccolo, poco, esiguo:
    majhen denar pochi soldi
    majhna pokojnina piccola pensione, pensioncina
    c) glede na število sestavnih enot: piccolo, poco:
    majhno število ljudi poche persone
    č) glede na dolžino: piccolo, corto:
    delati majhne korake fare piccoli passi
    d) glede na trajanje: piccolo, breve
    e) glede na možni razpon: piccolo, leggero:
    že majhna neprevidnost lahko povzroči nesrečo anche una piccola disattenzione può provocare disgrazie
    f) glede na čas življenja: piccolo:
    ko sem bil majhen quand'ero piccolo
    g) glede na bistveno značilnost: piccolo, lieve:
    majhen klanec lieve discesa
    h) glede na učinek: poco, esiguo, scarso:
    majhen up poca speranza
    i) glede na razsežnost, dejavnost: piccolo:
    imeti majhno kmetijo avere un piccolo podere

    2. pren. (malo pomemben, nepomemben) piccolo, insignificante, irrilevante:
    imeti skromno, majhno življenje condurre una vita modesta, insignificante

    3. pren. (slab, grd, ničvreden) cattivo, brutto;
    ko je to slišal, je bil takoj majhen udito ciò, diventò piccolo piccolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    igre majhen biljard flipper
    majhen grozd agrestino
    med. majhen kirurški nož lancetta
    majhen okrasni predmet ninnolo
    majhen podložek zeppa
    majhen potovalni kovček ventiquattr'ore
    majhen požirek centellino, zinzino
    majhen (prenosni)
    svečnik bugia
    majhen spis opuscolo
    pren. majhna podpora spintarella
    majhen trg (v Benetkah) campiello
    navt. majhen vitel verricello
    majhen zaliv cala, calanca
    majhna doza, količina pillola, boccone
    majhna količina hrane ali pijače assaggio
    gosp. majhna kuhalnica mestolino, pillotto
    astr. majhna meglenica nubecola
    majhna mlaka pozzetta
    rib. majhna ribiška jadrnica bilancella
    majhna steklenica terzino
    geogr. majhna terasa poggiolo
    navt. majhna transportna ladja betta
    majhna tržnica mercatino
    pren. majhna vsota (denarja) miseria
    med. majhni udje micromelia
  • majica samostalnik
    (oblačilo) ▸ póló, trikó, mez
    oprijeta majica ▸ testhezálló póló
    bombažna majica ▸ pamutpóló
    črtasta majica ▸ csíkos trikó
    reprezentančna majica ▸ válogatott mez
    mornarska majica ▸ tengerészpóló
    obleči majico ▸ pólót húz, pólót felvesz
    sleči majico ▸ pólót levet
    nositi majico ▸ pólót hord
    rokav majice ▸ póló ujja
    športna majica ▸ sporttrikó, sportmez
    majica z globokim izrezom ▸ mélyen kivágott póló
    spominska majica ▸ emlékpóló
    Oblečen je bil v rdečo črtasto majico s kratkimi rokavi in kratke hlače. ▸ Rövid ujjú, piros csíkos pólót és rövidnadrágot viselt.
    Povezane iztočnice: majica s kratkimi rokavi, majica z dolgimi rokavi, kratka majica, majica brez rokavov
  • malitiōsus 3, adv. (malitia) zloben, zločest, hudoben, pokvarjen, nepošten, rovarski, kovarski, kovaren, spletkarski, lokav, zvijačen, lopovski: Fr., Gell., Aug., homo Ci., malitiosa iuris interpretatio Ci., agere dolose aut malitiose Ci.; Silva malitiosa L. (gr. ἡ ὕλη καλουμένη κακοῦργος) Hudodelski les, Zločinski gozd na Sabinskem (tako imenovan, ker je bil roparsko gnezdo).
  • malodane (skoraj) nahezu; (toliko da ne) beinahe (X je/bi bil malodane povzročil nesrečo X hätte beinahe einen Unfall verursacht); fast
  • malokjé adv. in pochi luoghi:
    malokje ni bil è stato dappertutto
  • Māmers -ertis, m (po Varr. in P. F. v sab. in osk. jeziku = Mārs) Mámers (Mamért = Mars). — Od tod adj. Māmertīnus 3 Mamersov (Mamertov = Marsov), mamertinski, mamerški; subst. Māmertīnī -ōrum, m Mamertíni = Mamertovi (= Marsovi) sinovi. Tako so se namreč (menda zaradi svojega junaštva) imenovali odpuščeni oskijski najemniki, ki so se l. 282 polastili sicilskega mesta Mesane ter se v njem dolgo držali z rimsko pomočjo; to pa je bil povod za prvo punsko vojno: Ci., L.; od tod adj. Māmertīnus 3 = mesánski: civitas Ci. = Mesana, amphora Mart.
  • Māmurra -ae, m Mamúra, rim. vitez iz Formij, ki je kot praefectus fabrûm v Cezarjevi vojski na nepošten način silno obogatel; bil je prvi, ki je svojo hišo obdal z marmorjem: Ci. ep., Plin., Suet.; kot zapravljivca ga biča Cat. (ki meri tudi Mămurra); šalj.: urbs Mamurrarum H. = Formiae.
  • mancare

    A) v. intr. (pres. manco)

    1. manjkati, primanjkovati:
    mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
    non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
    gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
    non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!

    2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
    mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
    non mancare di coraggio biti pogumen

    3. umreti:
    è mancata all'improvviso nenadoma je umrla

    4. biti odsoten, daleč:
    sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma

    5. opustiti, opuščati:
    non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti

    6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
    mancare alla parola besedo snesti
    mancare di rispetto a qcn. koga užaliti

    7. zmotiti se, pogrešiti

    B) v. tr. zgrešiti:
    mancare il treno pog. zamuditi vlak
    PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
    a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot
  • Mandonius -iī, m (Μανδόνιος) Mandónij, hispanski poglavar, ki je bil v drugi punski vojni nekaj časa zaveznik Rimljanov: L., Sil.
  • maneō -ēre, mānsī, mānsum (iz *menei̯o; prim. skr. man- obotavljati se, mirno stati, gr. μένω in [z reduplikacijo] μί-μνω ostajam)

    I. nav.

    1. occ.
    a) osta(ja)ti: Pl., N., V., Sen. ph. idr., seu maneant seu proficiscantur C., quotannis singula milia armatorum bellandi causa suis ex finibus educunt; reliqui, qui domi manserunt, se atque illos alunt C., manere in patriā, esse domi suae cum uxore, cum liberis Ci., extra domum patris manere L.; pass. (impers.): quare sine periculo maneatur C., manebitur Ci., mansum oportuit Ter. ostal naj bi bil, mar bi bil ostal, moral bi ostati; occ.
    b) prenočiti (prenočevati): apud aliquem Ci., manet sub Iove frigido venator H., eo die mansurum esse Casilini L., aut inter vicos aut inter vias Suet.

    2.
    a) (o stvareh) v kakem stanju osta(ja)ti, obsta(ja)ti, še trajati, še biti, vzdržati, držati se, ohraniti (ohranjati) se: munitiones integrae manebant C., nihil semper suo statu manet Ci., huius ad nostram memoriam monumenta manserunt N., parietes, quorum ornatus tot saecula manserat Ci., manere his bellum L. še traja, Priamidum regna manebant V., urbs mansura V. ki naj obstaja, manent ingenia senibus Ci. starci obdržijo, in sapā condita manere pira Varr. se držijo, maneat (pri tem naj ostane, to naj velja, tako bodi), quod turpe sit, id numquam esse utile Ci.; pri S. manere = (diu) esse.
    b) (o osebah) v kakem stanju osta(ja)ti, vztrajati, trdno držati se česa ali držati kaj, vzdržati, zvest osta(ja)ti čemu: manet inperterritus ille V., in quā pactione mansit N., in amicitiā, in fide, in voluntate, ea in condicione ac pacto Ci.; pesn. z abl.: tu modo promissis maneas V., dictis, Albane, maneres V.

    3. (po)čakati: mane Pl., Ter., mane, mane Ter., vel mane etiam Pl. ali pa raje še počakaj, haud mansisti Pl., mane videam Pl., mane enarrem Ter.; metaf. čakati koga, usojeno biti komu, bližati se komu, pričakovati je komu kaj, nadejati se je komu česa: Lact., praemia manent V., cuius tibi fatum manet Ci., quae fato manent T.

    II. trans. čakati, pričakovati koga, kaj: Pl., Ter., qui nudus atque inermis hostem maneat L., manebo te domi H., ipse hostium adventum mansit L., si plausoris eges aulaea manentis H.; metaf. čakati koga, usojeno biti komu, pričakovati je komu kaj ali nadejati se je komu česa: Tib., Pr., Suet., mors sua quemque manet O., nos manet Oceanus H., te triste manebit supplicium V., indigna, quae manent victos L., si nocentem innocentemque idem exitus maneat T., quod praemium ipsos manere? Cu., sin autem aliud me fatum manet Antonius ap. Ci.

    Opomba: Sinkop. pf. mansti (= mansisti) Luc. ap. Gell.
  • Mānīlius 3 Manílij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

    1. M'. Manilius Manij Manilij, prijatelj Lelija in Scipiona mlajšega, pretor v Hispaniji (Hispania ulterior), kjer je bil poražen v boju z Luzitanci, konz. l. 149 in vrhovni poveljnik v vojni zoper Kartagino, ki jo je oblegal brez večjega uspeha. Kot izvrsten strokovnjak za pravo je sestavil leges venalium vendendorum, ki se po njem imenujejo Mānīliānae Manilijevi kupni obrazci (napotki, česa se je po zakonu treba držati pri kupnih pogodbah): Ci.

    2. C. Manilius Gaj Manilij je kot tr. pl. l. 66 sprožil zakon (lex Mānīlia Manilijev zakon), s katerim je Pompej dobil vrhovno poveljstvo v vojni zoper Mitridata: Ci.

    3. Manilij, zvezdoslovec za časa Avgusta; napisal je poučno pesnitev Astronomicōn libri: V.
  • mánjkati to lack, to be lacking, to be wanting (in); to want; to fail; to be missing

    manjka nam 5 knjig we have 5 books missing, we are missing 5 books, we are 5 books short
    nekaj manjka something is missing (ali wanting)
    dosti mi manjka do cilja I am far from the mark
    mánjkati v šoli (zaradi bolezni) to stay away from school (ali off school)
    on je manjkal he was absent, he was not present
    manjka samo še 5 minut do 10ih it's still five to ten, it won't be ten o'clock for five minutes
    nihče ne manjka nobody is missing
    manjka mi denarja I am short of money
    manjka ti zaupanja váse you are wanting in self-confidence
    nič ne manjka tu there's nothing missing here
    en list manjka v knjigi there's a leaf missing in that book
    nič mi ne manjka I want for nothing
    manjka ji eno leto do polnoletnosti she is one year short of her majority
    manjka nam delovne sile we are short of staff, we are undermanned, we are shorthanded
    manjka mu prave vneme he is wanting in zeal
    vode vam tu ne bo nikoli manjkalo water will never fail you here, you will never lack water (ali be short of water) here
    naročil ne manjka there is no lack of orders
    podrobnosti še manjkajo details are lacking
    prav to nam je še manjkalo! that's all we needed!, that beats everything!
    malo je manjkalo, pa bi bil počil od smeha pogovorno I laughed fit to burst
  • mánjši (-a -e) adj. komp. od majhen

    1. più piccolo, minore:
    izbrati manjše zlo scegliere il male minore

    2. (ki glede na neko lastnost, značilnost dosega stopnjo precej pod spodnjo mejo) piccolo, piuttosto piccolo, non grande, lieve:
    napraviti manjši poskus fare una piccola prova
    nastala je manjša škoda l'incidente ha provocato danni non grandi
    svet je vedno manjši il mondo è sempre più piccolo
    bil je za glavo manjši od brata era di una testa più piccolo, più basso del fratello
    rel. manjši bratje frati minori
    navt. manjša dvojamborna jadrnica ketch
    manjše dvorogo nakovalo bicornia
    voj., hist. manjše metalo manganello
    grad. manjši oder trabatello
    hist. manjši triumf ovazione
  • Mānlius 3 Mánlij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

    1. M. Manlius Capitolīnus Mark Manlij Kapitolin, konz. l. 392, je premagal Ekve in l. 390 rešil Kapitolij Galcev. Čeprav je bil patricij, je ščitil plebejce; zato so ga osumili, da stremi za kraljevsko oblastjo, ga obtožili in po obsodbi l. 384 pahnili s Tarpejske pečine, njegovo hišo na Kapitoliju (od tod rodbinski priimek Capitolinus) pa porušili: L., Ci.

    2. L. Manlius Capitolinus Lucij Manlij Kapitolin, diktator l. 363: L., Val. Max.

    3. T. Manlius Capitolinus Tit Manlij Kapitolin, sin prejšnjega s priimkom Torquatus Torkvat = „Okrašen z ovratno verižico“ (torques), ki jo je baje snel v boju premaganemu Galcu. Bil je izvrsten vojskovodja, mož odločnega, a osornega in zelo strogega značaja; v časa svojega zadnjega konzulata l. 340 je dal zaradi vojaške nepokorščine usmrtiti lastnega sina: Ci., L., S. Oče in sin sta si s svojo kruto strogostjo pridobila priimek Imperiosūs „Oblastni, Zapovedljivi“. Adj.

    1. Mānlius 3 Mánlijev: gens Ci. Od tod Mānliānus 3 Mánlijev, mánlijski: turba, seditio L., māla Plin., Manliana (= T. Manlii Capitolini) imperia L. Manlijevi ukazi, pozneje preg. = kruti, avtoritarni ukazi; subst. Mānliānum -ī, n Manliánum, Mánlijevo, Ciceronovo podeželsko posestvo: Ci.; Mānliāna -ōrum, n mánlijske odločitve = oblastni (strogi, kruti, avtoritarni) ukazi: Manliana vestra Ci. (prim.: Manliana imperia).

    2. Mānliānus saltus Mánlijski gozd, kraj v Hispaniji, kjer so l. 180 Keltiberi postavili zasedo prokonzulu Kvintu Fulviju Flaku (Q. Fulvius Flaccus): L.
  • manner [mǽnə] samostalnik
    način; nastop, stil
    množina običaji, šege
    množina obnašanje, olika, vedenje, manire, način življenja
    arhaično vrsta

    adverb of manner prislov načina
    all manner of vsake vrste
    after (ali in) this manner na tak način, tako
    it is bad manners neolikano je
    to the manner born kakor rojen za kaj, kakor da bi bil od rojstva tak
    the grand manner staromodna dostojanstvenost
    good manners lepo vedenje; olika
    he has quite a manner ima dober nastop
    to have no manners ne imeti manir
    to have no manner of right ne imeti nikakšne pravice
    to make one's manners prikloniti se
    in a manner v neki meri
    in a singular manner čudno, nenavadno
    by all manner of means na vsak način
    by no manner of means na noben način
    in a manner of speaking tako rekoč
    other times, other manners drugi časi; drugi običaji
  • manūmissiō, ōnis, f. (manūmittere)

    1. odpust(itev), izpust(itev) sužnja izpod svoje oblasti, osvoboditev sužnja: Ci., Val. Max. Manumissio je bila ali iusta ac legitima prava in zakonita ali iniusta, non iusta neprava. Prva je bila trojna:
    a) po cenzusu, če je dal gospodar vpisati sužnja kot državljana (civis) v cenzorske zapiske in ga potrditi v lustru;
    b) slovesno na forumu pred kakim predstavnikom oblasti (pretorjem idr.) per vindictam (pri čemer je dobil suženj udarec po glavi s paličico [vindicta], pozneje rahel udarec z roko po licu);
    c) po oporoki. Druga se je izvajala na pet načinov:
    a) inter amicos, če je gospodar razglasil sužnja za svobodnega v navzočnosti petih prič;
    b) če je bil suženj odsoten, per epistulam, tj. s pismom sužnju, ki ga je podpisalo pet prič;
    c) tako da je gospodar povabil sužnja na obed;
    d) adoptione, s posinovljenjem, pri katerem je moral domači gospodar ali kdo drug, ki je sužnja posinovil, jasno izreči svojo voljo;
    e) na sužnjevi ali gospodarjevi smrtni postelji: Ci., Sen. ph., Plin. iun., G., Ulp. idr. Icti.

    2. metaf. odpustitev (oprostitev) kazni, odpuščanje: Sen. ph.
  • Marcellīnus -ī, m Marcelín, rim. priimek. Znani so

    1. Marcellinus Marcelin, Lucilijev in Senekov prijatelj: Sen. ph.

    2. Marcellinus Marcelin, Marcialov prijatelj: Mart.

    3. (Aefulanus) Marcellinus Efulan Marcelin, Plinijev naslovnik: Plin. iun.

    4. Antonius Marcellinus Antonij Marcelin, praeses Lugdunensis primae l. 313 po Kr., praefectus praetorio v Galiji, nato praefectus praetorio Italiae, l. 341 consul ordinarius: Cod. Th.

    5. Marcellinus Marcelin, praeses Phoenices l. 342 po Kr., comes Orientis l. 349 po Kr.: Cod. I., Cod. Th.

    6. Flavius Marcellinus Flavij Marcelin, tribunus et notarius, l. 410 po Kr. Honorijev poslanec v Afriko za posredovanje v sporu z donatovci; odločil je v prid katoličanov. Bil je v tesnih stikih z Avguštinom, ki mu je med drugim posvetil svoje delo De civitate Dei: Cod. Th., Aug.
  • Mārcius 3 (Mārcus) Márcij(ev), ime rim. plebejskega rodu; patricijski je bil le rod s priimkom Rex. Poseb. znani so

    1. Ancus Marcius Ank Marcij, četrti rim. kralj (640—616): L., Ci., V., H., O.

    2. Cn. Marcius Coriolanus Gnej Marcij Koriolan (Koriolski, tako imenovan, ker je bil zavetnik volskovskega mesta Korioli [Corioli], ki ga je osvojil l. 493); kot odločen patricij in nasprotnik plebejcev je bil l. 491 pregnan na pobudo ljudskih tribunov: L., Ci., Val. Max., Gell.

    3. L. Marcius Septimus Lucij Marcij Septim, rim. vitez; po smrti obeh Scipionov je prevzel vrhovno poveljstvo v Hispaniji: L.

    4. Marcii (brata) Marcija, starodavna vedeža: Ci.

    5. Marcia Marcija
    a) soproga Katona Utičana (Utiškega), pozneje Hortenzijeva soproga: L.
    b) soproga Fabija Marina, Avgustovega zaupnika: T. Kot adj.: Marcius saltus L. Marcijev gozd v Liguriji, kjer so Ligur(ij)ci l. 186 premagali konzula Kvinta Marcija Filipa: L., aqua Marcia L. ali (pesn.) Marcia lympha Tib. in Marcius liquor Pr., tudi samo Marcia -ae f: Mart. Marcijev vodovod, ki ga je začel graditi kralj Ank Marcij, do Rima pa ga je speljal Kvint Marcij Reks (Rex), Marcia frigora Stat. Marcijevega vodovoda. Od tod adj. Mārciānus 3 Márcijev: foedus Ci. ki jo je sklenil Lucij Marcij Septim (gl. št. 3.) z Gaditanci (Gāditānī), carmina L. vedeža Marcija (gl. št. 4.), silva Marciana Amm. Črni les, Črni gozd, hribovita veriga na zahodu Nemčije (zdaj Schwarzwald); adv. Mārciānē márcijsko: Prisc.