Franja

labōrō -āre -āvī -ātum (labor2)

I.

1. obtežen, nadlegovan, mučen, trapljen biti: nec iam sustinent onus (nivis) silvae laborantes H. upognjeni (= pod težo snega ječeči) gozdovi, aquilonibus querceta Gargani laborant H. se upogibajo ob pihanju severnih vetrov ali (act.) severnik upogiba hrastine (hrast(ov)je).

2. metaf. v zadrego priti (prihajati), v zadregi (stiski, sili, nuji, nevarnosti) biti (zlasti o bojevnikih), ne moči si pomagati: laborat, crebro commutat status Pl., cum luna laborat Ci. „kadar je v stiski“ = kadar mrkne, ubi cantatis Luna laborat equis O., nec cur fraternis Luna laboret equis Pr., cum luna laborare non creditur Plin., non laboraremus Ci. ne bi nam kazalo tako slabo, si qua in parte nostri laborare aut gravius premi videbantur, eo signa inferri … iubebat C., quos laborantes conspexerat, his subsidia submittebat C., veritus, ne legatus … laborantibus suis auxilio foret S., aciem laborare vidit L.; brezos.: maxime ad superiores munitiones laborabatur C. so bili v stiski, laboratur vehementer Ci. zelo so v skrbeh, triremes adeo graviter … conflixerunt, ut … ex concursu laborarent C. da so bile poškodovane, laborantem ratem deserere V. ogroženo, ki je v nevarnosti; od tod od bolezni mučen biti, bolan biti, bolehati, trpeti: laborare morbo Ci. bolehati, horum morborum aliquo Ci. katero od teh bolezni imeti, ex pedibus Ci. ali podagrā Mart. imeti v nogah protin, bolehati za protinom, ex renibus, ex intestinis Ci. na ledvicah, na črevesju bolan biti, koga boleti ledvice, črevesje, bolehati za ledvično, za črevesno boleznijo, e dolore Ter. ali utero H., O. v porodnih bolečinah biti, cruditate, torminibus Plin.; brezos.: cum (Marius) aestu magno ducebat agmen, laborabat Ci., significant enim tuae litterae te prorsus laborare Ci. ep., cum sine febri laborassem Ci. ep., quod vehementer eius artus laborarent Ci.; o rastlinskih boleznih: oleis laborantibus circum radices amurcam … infundere Col.; pren. na druge nadloge = bolehati za čim = v stiski biti, trpeti zaradi (zastran) česa, (pre)trpeti kaj: laboro re, a (ex) re lahko slovenimo tudi s stiska (pesti, muči) me kaj: l. a (zaradi) re frumentaria C., ex aere alieno C. ali aere alieno Suet. v dolgove zakopan biti, v dolgovih tičati, dolgove imeti nakopane, dolgovati, annonā, magnitudine sua L., avaritia et luxuria laborat civitas L. boleha (hira) za lakomnostjo … , l. ab avaritia aut misera ambitione Ci., vestrum nemo est quin intellegat populum Romanum … hoc tempore domestica crudelitate laborare Ci. da boleha za … krutostjo, l. ex invidia Ci. zavist(nost) pesti koga, non externis hostibus magis quam domesticis l. Ci. ep., odio apud hostes contemptu apud socios l. L. zoprn (mrzek) biti sovražnikom, zaničevan biti od … , l. alienis malis Ci. ep., de (zaradi) existimatione alicuius Ci., in re familiari (zaradi imovinskega stanja) Ci., ventis V. ali contrario vento Lact., frigore Col., a frigore Plin., fame Plin.; o ljubezenski muki (kot bolezni): dices laborantes in uno Penelopen vitreamque Circen H. ki se mučita za enega = sta zaljubljeni v enega, gorita za enega, ah miser, quanta laborabas Charybdi … ! H. s kako Haribdo si se moral boriti; brezos.: laboratum est pestilentiā, siccitate eo anno laboratum est L., nec ullo terrae motu laboratum (esse) adnotatum est Plin.; o dejanjih in pri abstr. pojmih = neuspešen biti, ne imeti uspeha, ponesrečiti se, težave delati, (s)kaziti se, (s)krhati se: digitorum … porrectio … nullo in motu laborat Ci. ni neuspešna pri nobenem gibu = se posreči pri vsakem gibu, veritatem laborare nimis saepe aiunt, exstingui numquam L., laborat carmen in fine Petr., vocalium concursu hiat … et quasi laborat oratio Q. —

II.

1. (telesno ali duševno) delati, truditi se, upirati se, prtiti se: ibi multo plurimum sese familiarium laboravisse Pl., istos rastros interea tamen appone: ne labora Ter., quam diu intellegebant sese sibi et populo Romano, non Verri … serere, impendere, laborare Ci., quid enim ego laboravi aut quid egi Ci., aliquem laborare cogere S. navaditi koga prenašati težave, sudet multum frustraque laboret ausus idem H., sunt qui … imitentur iumenta onere et iugo laborantia Q.; z natančneje določenim pojmom dejavnosti (v raznih zvezah in skladih) = delati pri čem, gledati na kaj, prizadevati si za kaj, paziti na kaj, misliti na kaj, stremeti za čim, (po)truditi se za kaj, ukvarjati se s čim, brigati se, skrbeti (v skrbeh biti), (z)meniti se, zanimati se za kaj, koga kaj skrbeti: sic … existimes non minus me de illius re laborare quam ipsum de sua Ci. ep., quasi de verbo, non de re laboretur Ci. kakor da bi šlo za besedo, ne pa za dejansko stvar, in enodandis autem nominibus, quod miserandum sit, laboratis Ci. ukvarjate se z izvajanjem besed (z etimologijo), in eo tamen, cui naturam obstare viderit, laborabit Q., adeo in quae laboramus sola crevimus, divitias luxuriamque L., quae (apes) more parentum rura colunt operique favent in spemque laborant O., l. in famam Sen. ph., in hoc malum a quibusdam laboratur Q., libentissime praedicabo Cn. Pompeium … praecipue pro salute mea laborasse Ci., l. circa memoriam et pronuntiationem Q.; z objektnim acc.: quo etiam magis laboro idem, quod tu Ci. ep., Tironi prospicit, de se nihil laborat Ci.; z dat.: dies noctesque bonae menti l. Sen. ph. prizadevati si za pravo mišljenje o življenju; occ. l. alicui = služiti komu: nigro forte Iovi, cui tertia regna laborant Sil.; s finalnimi stavki: non decrevi solum, sed etiam, ut vos decerneretis, laboravi Ci., animo laborabat, ut reliquas civitates adiungeret C., quod tam cupide laborasset, ut praeter ceteros Iustus appellaretur N., neque, te ut miretur turba, labores H., sponsio illa ne fieret, laborasti Ci., non minus se id contendere et laborare, ne ea, quae dixissent, enuntiarentur C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quorsum recidat responsum, non magno opere laboro Ci., cuius manu sit percussus, non laboro Ci. za to se ne menim, to mi je vseeno; non ali nequidem laborare z inf.: si sociis fidelissimis prospicere non laboratis Ci., id illi … usque eo despexerunt, ut ne quaerere quidem de tanta re laborarint N.; pesn. in poklas. tudi laborare z inf.: hunc atque hunc superare laboret H., quem perspexisse laborant (novisse cupiunt) H., quis cenantibus una … pulchre fuerit tibi, nosse laboro H. rad bi vedel, quae (arma) nunc quoque ferre laboro O., amarique ab eo laboravi, etsi non erat laborandum Plin. iun., laborabat invidiam … demere Iust.; z ACI: non laboro, inquit, hoc loco discessisse Merulam Varr., quod ne nunc quidem fieri laborabo Sen. ph.

2. pesn. trans. = conficere (s trudom) izdel(ov)ati, narediti (napravljati), pripraviti (pripravljati), prirediti (prirejati): quale (nardum) non perfectius meae laboravit manus H., vestes arte laboratae V. (po drugih auro laboratae z zlatom pretkana (izvezena) oblačila), dona laborata Cereris V. kruh, predelan Cererin dar, v kruh predelano žito, noctibus hibernis castrensia pensa laboro Pr., antrum … arte laboratum nulla O., haec … praeter Herculi et Perseo laborata Plin., laboratam … dierum ac noctium studio actionem aqua deficit Q., plena laboratis scrinia libris Mart., frumenta ceterosque fructus … laborant T. žito in druge sadove sejejo … — Od tod adj. pt. pf. labōrātus 3
a) s trudom izvršen, utrudljiv, trudapoln: custodia laboratior Ter.
b) nujen, težaven: aevum Val. Fl., vita Stat.

lah|ek (-ka, -ko) (lažji, najlažji) leicht; po teži: leicht, leichtgewichtig; -leicht (kot pero federleicht, za vzdrževanje pflegeleicht, otročje lahek kinderleicht, posebno lahek superleicht); hrana: bekömmlich, zuträglich; vino: leicht, süffig; cigareta ipd.: mild, leicht; Leicht- (gradbeni material der Leichtbaustoff, železnica motorni vlak der Leichttriebwagen, bencin das Leichtbenzin, beton der Leichtbeton, gradbeni material der Leichtbaustoff, zidak der Leichtstein, gradbena plošča die Leichtbauplatte, gradnja die Leichtbauweise)
lahkih nog leichten Fußes
z lahkim srcem leichten Herzens, leichtherzig
biti lahek (ne delati težav) leicht fallen
imeti lahek posel z leichtes Spiel haben (mit)
biti v lahkem položaju einen leichten Stand haben
naj ti bo zemlja lah ka! ruhe sanft!
z lahko vestjo mit gutem Gewissen

lamentevole agg.

1. knjižno (lamentoso) tožeč; jokav

2. objokovanja vreden; beden:
trovarsi in uno stato lamentevole biti v bednem stanju

land² [lænd]

1. prehodni glagol
(ljudi, robo) izkrcati (at v)
izvleči (ribo); (potnike) pripeljati, odložiti; spraviti (koga v težave)
pogovorno udariti, usekati koga
pogovorno ujeti, dobiti
šport pripeljati na cilj (konja), spraviti (žogo) v gol

2. neprehodni glagol
pristati (ladja, avion), dospeti, izkrcati se; ujeti se (po skoku)
šport, pogovorno priti v cilj

the cab landed him at the station taksi ga je pripeljal do postaje
he was landed in the mud pristal je v blatu
to land s.o. in difficulties spraviti koga v težave
to land s.o. with s.th. obesiti komu kaj na vrat
to land o.s. in; ali to be landed in zabresti v kaj
to land a husband ujeti, dobiti moža
to land a prize dobiti nagrado
to land in prison dospeti v ječo
he landed him one usekal ga je
to land on s.o. navaliti na koga
to land a blow udariti
to land on one's head pasti na glavo
to land on one's feet doskočiti na noge
to be nicely landed biti v dobrem položaju
to land s.o. in a coat that doesn't fit spraviti koga v zadrego
to land second biti drugi v cilju

Land², das, (-s, Länder),

1. (Staat) država, (Gebiet) dežela; das gelobte Land obljubljena dežela; das Heilige Land Sveta dežela; das Land der tausend Seen dežela tisočerih jezer; außer Landes sein biti v inozemstvu; außer Landes gehen iti v inozemstvo; des Landes verweisen izgnati iz države

2. (Teil eines Bundesstaates, ein Kronland usw.) dežela Land Sachsen dežela Saška; Land Krain dežela Kranjska

3. (Provinz, Gebiet) dežela, kraj; aus allen Herren Ländern z vseh koncev sveta, od vsepovsod; manches Jahr ist seitdem ins Land gegangen prenekatero leto je minilo od tedaj

4. Lande, pl pokrajine, kraji

lanza ženski spol sulica, kopje; drog za zastavo; oje, sora

estar con la lanza en ristre biti v polni pripravljenosti
correr lanzas lomiti kopja
romper lanzas por uno lomiti kopja za koga

large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje

de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
dans une large mesure v veliki meri
au long et au large na vse strani
au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
vent masculin du large veter z morja
vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
avoir deux mètres de large biti 2 m širok
être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
gagner le large izpluti na odprto morje
prendre le large zbežati
au large! odstranite se! nazaj!

Last, die, (-, -en) (Fracht) tovor; (Belastung) obremenitev, breme; (Gewicht) teža; Recht breme, obveznost; zu Lasten v breme; zur Last fallen biti v breme/bremeniti; zu Lasten von ... v breme koga/česa, na škodo koga/česa; Last der Beweise teža dokazov; zur Last legen jemandem etwas dolžiti (koga česa); fixierte Last Sport zadržana utež; eine Last fiel von X X se je znebil težkega bremena

lästig nadležen; Menschen, Fliegen usw.: tečen; lästig sein/fallen biti odveč, biti v nadlego

laufen (lief, gelaufen) teči (auch für Flüssigkeiten); (zu Fuß gehen) hoditi, iti peš, pešačiti; Technik teči, (sich drehen) vrteti se; (in Gang sein) delovati, obratovati, teči; (undicht sein) teči, puščati; Astronomie Planeten: gibati se, laufen um krožiti okrog; Zeit: teči, bežati; Weg: teči, potekati; Boot, Schiff: pluti; Recht Vertrag: veljati; ein Artikel: dobro se prodajati; im Fernsehen, Theater: biti na programu; eine Angelegenheit: odvijati se; die Nase läuft iz nosa se cedi; an, gegen etwas laufen zadeti ob, naleteti na; sich müde laufen utruditi se (pri hoji); nach etwas laufen iskati; (kalt) über den Rücken laufen (mrzlo) iti/spreleteti po hrbtu; Gefahr laufen biti v nevarnosti (er läuft Gefahr je v nevarnosti) , groziti: grozi mu nevarnost; jemanden laufen lassen izpustiti, pustiti na svobodi; die Dinge laufen lassen pustiti, naj gredo stvari svojo pot; gelaufen sein biti končan/opravljen (die Sache ist gelaufen to je že končano, tu ni več kaj) ; ein Flüstern lief durch die Menge v množici je završalo; figurativ unter fener liefen pod razno zaupno

leap^*2 [li:p]

1. neprehodni glagol
skočiti, skakati; poskočiti, poskakovati; odskočiti (from)
preskočiti, preskakovati (over)
izskočiti (out)
vzplamteti (plamen), iti v glavo (kri)

2. prehodni glagol
preskočiti, preskakovati; pognati konja v skok

to leap aside skočiti vstran
look before you leap dobro premisli preden kaj storiš
to leap to the eye biti v oči
ready to leap and strike pripravljen na skok
my heart leaps for joy srce mi poskakuje od veselja
to leap into fame postati slaven na en mah
to leap to a conclusion napraviti prenagljen sklep
to leap from one topic to another skakati od ene teme na drugo

Lebensgefahr, die, nevarnost ža življenje, življenjska nevarnost, smrtna nevarnost; in Lebensgefahr schweben biti v življenjski nevarnosti, viseti med življenjem in smrtjo

Lehre¹, die, (-, -n) nauk; (Regel) pravilo; bei Lehrlingen: uk; Hochschule: poučevanje; hart in die Lehre nehmen strogo postopati z; in die Lehre gehen bei biti v uku pri, figurativ učiti se pri/od

lép (-a -o)

A) adj.

1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole

2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati

3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)

B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte

let|a [é] srednji spol množina

1. obdobje: Jahre, -jahre, das -alter (dekliška Mädchenjahre, deška Knabenjahre, mlada Jugendalter, Jugendjahre, moška Mannesjahre, Mannesalter, nerodna Flegeljahre, otroška Kindesalter)
šolska leta množina die Schulzeit
mlada leta die Kindheit, Jugendjahre množina, die Jugend

2. desetletje:
dvajseta/trideseta/devetdeseta leta Zwanzigerjahre/Dreißigerjahre/Neunzigerjahre, zwanziger/dreißiger/neunziger Jahre

3.
leta in leta množina viele Jahre, jahrelang
leta pozneje (viele) Jahre später
dolga leta jahrelang, viele Jahre
za naprej: za dolga leta auf Jahre hinaus
figurativno dobro skrivati leta jünger aussehen als seine Jahre
sedem debelih/suhih let die sieben fetten/mageren Jahre
sedem turških/laških let eine Ewigkeit
na pet/deset let fünfjährlich, zehnjährlich
na stara leta auf die alten Tage
po letih:
mlad po letih jung an Jahren
pred davnimi leti vor langen Jahren
pri tridesetih letih (v starosti …) bei dreißig, mit dreißig
v leta:
priti v leta in die Jahre kommen
biti v letih in den Jahren sein, bejahrt sein
v najboljših letih in den besten Jahren
visoko v letih hochbejahrt, bejahrt, hochbetagt
v mladih letih in der Jugend, in jungen Jahren
v zrelih letih in den reiferen Jahren
v cvetu let in der Blüte seiner/ihrer Jahre
že leta seit Jahren
že dolga leta seit langen/vielen Jahren
že dve leti schon zwei Jahre, seit zwei Jahren

léto an moški spol , année ženski spol ; (poletje) été moški spol

leto za letom année après année
od leta do leta d'année en année, d'une année à l'autre
čez leto dni, ob letu dans un an, d'ici un an
pred 3 leti il y a 3 ans
z leti avec les années (ali le temps, l'âge)
skozi vse leto (pendant) toute l'année, tout au long de l'année
vsako leto chaque année, tous les ans
pol leta six mois
preteklo leto l'année dernière (ali passée), l'an dernier (ali passé)
prihodnje leto l'année prochaine, l'an prochain
babje leto arrière-saison ženski spol, regain moški spol d'été, été moški spol de la Saint-Martin
koledarsko leto année civile (ali solaire)
navadno leto année commune
prestopno leto année bissextile
poslovno leto année commerciale, exercice moški spol
šolsko leto année scolaire
tekoče leto année courante
star je 10 let il a dix ans, il est âgé de dix ans
kmalu bo star 60 let il aura bientôt soixante ans, il approche de la soixantaine
v letu 80 en 1980, en l'an 1980
v sedemdesetih letih dans les années soixante-dix
mlada leta années d'enfance (ali de jeunesse), jeune âge moški spol
mladeniška leta adolescence ženski spol
moška leta âge adulte (ali viril), force ženski spol de l'âge
biti v najboljših letih être dans la fleur de l'âge (ali en pleine force)
nerodna leta âge ingrat
nevarna leta âge critique
zrela leta âge mûr
službena leta années de service, ancienneté ženski spol
voščiti srečno novo leto komu souhaiter la (ali une) bonne année à quelqu'un
Novo leto (praznik) le Jour (ali Premier) de l'an, le Nouvel an

léto¹ (-a) n

1. anno:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
lansko leto (lani) l'anno scorso
to leto (letos) quest'anno
vsako leto ogni anno
1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
geofizikalno leto anno geofisico
Mozartovo leto anno mozartiano
olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
lovsko leto stagione della caccia, venatoria
kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
šolsko leto anno scolastico
študijsko leto anno accademico

4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
deset let zapora dieci anni di prigione
otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

6. (letnik študija) anno:
tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
pren. leto in dan mai; sempre
pred leti anni fa, una volta
biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
šalj. Abrahamova leta i cinquanta
šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
gospodarsko (poslovno)
leto anno finanziario
proračunsko leto esercizio finanziario
fiz. svetlobno leto anno luce
rel. sveto leto anno santo
prestopno leto anno bisestile
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

léto año m

leto za letom año tras año
od leta do leta de año en año
čez leto dni, ob letu de aquí un año
pred 3 leti hace tres años
po mnogih letih después de muchos años
z leti con los años
vsako leto, vsa leta todos los años
v letih entrado en años
skozi vse leto (durante) todo el año
v teku tega leta en el (trans-) curso de este año; entre año
dolga leta (durante) años enteros
pol leta medio año; seis meses; un semestre
preteklo leto el año pasado
prihodnje leto el año que viene, el próximo año
ob koncu leta a fin(es) de(l) año
navadno leto año común, año civil
novo leto año nuevo
moška leta edad f viril, edad f adulta
nerodna leta edad f ingrata fam edad del pavo
prestopno leto año bisiesto
proračunsko leto año económico
poskusno leto año de prueba (ali de prácticas)
svetlobno leto año (de) luz
šolsko leto año escolar
tekoče leto año corriente
star je 10 let tiene diez años
je v 30. letih ha cumplido la treintena
biti v srednjih letih estar en edad madura
biti v najboljših letih estar en sus mejores años, estar en la flor de la edad
iti v leta ir entrando en años
v letu 1970 en 1970, en el año (de) 1970
službena leta años de servicio
voščiti srečno novo leto desear a alg un feliz año
na mnoga leta! ¡por muchos años!

librar osvoboditi; obvarovati; izstaviti, izdati (ukaz ipd.); oprostiti (obtoženca); nakazati (denar); roditi

librar una batalla spustiti se v bitko
librar una sentencia izreči sodbo
¡líbreme Dios! bog obvaruj!
estar para librar biti v visoki nosečnosti
librarse varovati se (de pred)
a mal librarse v najslabšem primeru
librarse bien (mal) dobro (slabo) opraviti (posel)

liegen (lag, gelegen)

1. ležati; liegen lassen pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; jemandem liegen ležati (komu); Schiff: biti zasidran; liegen haben imeti na zalogi; weich liegen ležati na mehkem; krank liegen ležati bolan

2. biti (Fall, Verhältnisse, Fehler, in jemandes Interesse, im Bereich des Möglichen, Last, Preis, im Koma); im Streit liegen biti sprt; in der Luft liegen biti v zraku; auf dem 3. Platz liegen biti na 3. mestu; im Blut liegen biti v krvi; in Ketten liegen biti v verigah, biti vklenjen; um 20 % über/unter liegen biti 20 % nad/pod; vorn liegen biti na čelu, biti čisto spredaj

3. gledati; das Fenster liegt zur Straße okno gleda na cesto

4. es liegt mir (viel) daran dosti mi je do tega; es liegt mir nichts daran nič mi ni do tega; (der Grund für etwas sein) es liegt an/daran ... vzrok je na/na tem ...; (Verschulden) krivda je na ...

5. liegen bei einer Frau, einem Mann: spati z in Scheidung liegen ločevati se; im Sterben liegen umirati; im [Prozeß] Prozess liegen (mit) tožiti se (z); die Entscheidung liegt bei ihm odločitev je/bo njegova, on bo moral odločiti; wie die Dinge liegen tako je stanje stvari; fern liegen ➞ [fernliegen] fern liegen