Franja

Zadetki iskanja

  • še [è]

    1. sedanjost, preteklost, prihodnost: noch (še je bolna sie ist noch krank, si še premlad du bist noch zu jung, še nismo … wir haben noch nicht …, še tri dni noch drei Tage, drei Tage noch, še danes noch heute)
    še (vedno/zmeraj) noch immer
    komaj še kaum noch
    še nikoli noch nie
    kdaj še bo: mal noch

    2. domneva, bojazen: (womöglich) noch (še padla bo sie wird womöglich noch fallen)

    3. ostanek, dodatek: noch (še sto tolarjev noch hundert Tolar, še enkrat noch einmal)
    tudi še auch noch
    še deset/pet weitere zehn/fünf

    4. primerjava:
    še več/manj/lepši noch mehr/weniger/schöner

    5.
    še (nekako) noch irgendwie
    bo že še es wird schon gehen; wir werden irgendwie über die Runden kommen
    še kar noch irgendwie
    še najboljši/najlepši noch am besten/schönsten, am besten/schönsten noch
    to/toliko pa še … das/[soweit] so weit … immer noch (to pa še vem, da … das weiß ich immer noch, [daß] dass …)

    6. (celo) auch, sogar (še odrasli si ne upajo auch/sogar die Erwachsenen trauen sich nicht)

    7. (niti) nicht einmal (še za kruh ne nicht einmal für das Brot, še petnajst let ni stara sie ist nicht einmal fünfzehn)
    še malo ne überhaupt nicht

    8. poudarjalno:
    še vprašaš! und ob!
    pa še kako! und wie!
    pa še kakšen/kolikšen! und was für einer/wie groß!
    še sanja se ti ne hast du eine Ahnung!
    samo še enkrat! versuch's noch mal!
    kaj še! Wo denn!
    |
    še in še/še pa še noch und noch, in Hülle und Fülle, Unmengen, (vedno znova) noch und nochmals/noch und noch einmal
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro das ist [zuviel] zu viel des Guten
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • šivilja samostalnik
    (ženska, ki šiva oblačila) ▸ varrónő
    izučena šivilja ▸ tanult varrónő
    dobra šivilja ▸ jó varrónő
    poklic šivilje ▸ varrónői foglalkozás
    izučiti se za šiviljo ▸ varrónőnek tanul
    Poročno obleko mi je sešila šivilja, drugače pa si večinoma sešijemo vse same doma. ▸ Az esküvői ruhámat varrónőnő varrta meg, amúgy többnyire mindent magunk varrunk meg otthon.
  • škóda (-e) f

    1. danno; detrimento, discapito, sfavore, svantaggio:
    dejanska, pretrpljena škoda danno emergente, danno subito
    vojna škoda danni di guerra
    škoda na posevkih danni alle colture
    povračilo škode risarcimento dei danni
    zahtevati povračilo škode chiedere i danni
    povzročiti škodo procurare, fare, arrecare, causare danno a
    utrpeti škodo subire, patire, soffrire danno
    škoda povrh pa še sramota restare col danno e con le beffe
    v škodo a scapito, a sfavore di
    v mojo, tvojo, svojo, našo škodo a mio, tuo, suo, proprio, nostro danno
    pričati komu v škodo testimoniare a disfavore di qcn.

    2. pren. biti škoda česa:
    te obleke je škoda za doma è un peccato portare quest'abito in casa
    elipt. škoda časa, denarja za kaj è tempo, è denaro sprecato
    škoda je spati v tako lepem vremenu è un peccato dormire con questo bel tempo
    takega človeka je zelo škoda è un gran peccato perdere un uomo così
    škoda besed tutte parole sprecate
  • šopíriti (-im)

    A) imperf. fare la ruota (pavone, tacchino)

    B) šopíriti se (-im se) imperf. refl.

    1. arruffare (le penne); ringalluzzirsi, pavoneggiarsi (tudi ekst.); vantarsi, gloriarsi, darsi arie

    2. pren. spiccare, dominare

    3. fare il prepotente, il gradasso; spadroneggiare:
    tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen qui fai il prepotente, a casa te ne stai mogio mogio
  • šopiriti se kot pav frazem
    izraža negativen odnos (biti nadut, vzvišen) ▸ pöffeszkedik, mint a páva
    Nekateri fantje nastopajo zelo agresivno ali pa se šopirijo kot pavi. ▸ Néhány fiú nagyon agresszívan lép fel, vagy úgy pöffeszkedik, mint a páva.
    Sopomenke: hoditi kot pav, nositi se kot pav
  • španska vas frazem
    (nekaj neznanega) približek prevedkacsukott könyv [teljesen ismeretlen vagy érthetetlen dolog]
    kaj je komu španska vas ▸ kinek mi csukott könyv
    kaj je za koga španska vas ▸ kinek mi csukott könyv
    Zdaj sporazumevanje s pomočjo računalnika ni več španska vas.kontrastivno zanimivo A számítógép segítségével történő kommunikáció ma már nem ismeretlen dolog.
    Vključiti pralni stroj je bila zanj španska vas.kontrastivno zanimivo Sejtelme sem volt, hogyan kell bekapcsolni a mosógépet.
    Obvlada namreč samo polko, vsi drugi družabni plesi pa so zanj španska vas.kontrastivno zanimivo Csak polkázni tud, az összes többi társasági táncot távolról sem ismeri.
  • špás (-a) m pog. scherzo; burla:
    za špas kaj narediti fare qcs. per scherzo
    to narediti je zame špas farlo per me è un'inezia
    to je pa drag špas questo però costa molto
    imeti s kom velik špas divertirsi con qcn.
    ne biti za špase essere serio, non gradire lo scherzo
  • športen pridevnik
    1. (o telesni aktivnosti) ▸ sport
    športna aktivnost ▸ sporttevékenység
    športno društvo ▸ sportszövetség
    športna prireditev ▸ sportrendezvény
    športni objekt ▸ sportlétesítvény
    športna oprema ▸ sportfelszerelés
    športno igrišče ▸ sportpálya
    športna kariera ▸ sportkarrier, sportpályafutás
    športni dogodek ▸ sportesemény
    športno tekmovanje ▸ sportverseny
    športni navdušenci ▸ sportrajongók
    Sopomenke: atletski
    Povezane iztočnice: športna dvorana, športna vzgoja, športni park, športna medicina, športno ribištvo, športna novinarka

    2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sport
    športno podvozje ▸ sportalváz
    športni sedež ▸ sportülés
    športno vozilo ▸ sportjármű
    Športni sedeži so odlični in zadnja dva sedeža sta prav tako odmerjena po telesu sopotnikov. ▸ Kiválóak a sportülései és a hátsó két ülés is az utasok mérete szerint készült.
    Povezane iztočnice: športni avto, športni avtomobil, športni terenec

    3. (o materialu in kroju) ▸ sport
    športna oblačila ▸ sportruházat, sportruha
    športna obutev ▸ sportcipő
    Sodobna športna oblačila so krojena tako, da se telesu prilegajo in hkrati omogočajo gibanje. ▸ A modern sportruhákban a testhezálló szabás ellenére szabadon lehet mozogni.
    Povezane iztočnice: športni copati, športni modrček, športni nedrček

    4. (o telesnem videzu) ▸ sportos
    športni videz ▸ sportos külső
    športna postava ▸ sportos alkat, sportos testalkat, sportos alak
    V kopalkah je tako s ponosom pokazala svojo športno postavo in trebušne mišice. ▸ Fürdőruhában büszkén mutogatta sportos alkatát és hasizmait.
    Sopomenke: atletski

    5. (o obnašanju) ▸ sportszerű
    športno obnašanje ▸ sportszerű viselkedés
    športno navijanje ▸ sportszerű drukkolás, sportszerű szurkolás
    Igralci so različno spoštovali pravila športnega obnašanja. ▸ A játékosok eltérő módon viszonyultak a sportszerű viselkedés szabályaihoz.
    Mladi športniki so nas navdušili z odličnimi igrami, navijači pa z glasnim in športnim navijanjem. ▸ A fiatal sportolók kiváló játékukkal lelkesítettek bennünket, a szurkolók pedig hangos és sportszerű drukkolásukkal.
  • štola samostalnik
    1. (oblačilo) ▸ stóla
    krznena štola ▸ prémstóla
    pernata štola ▸ tollas stóla
    svilena štola ▸ selyemstóla
    ogrniti štolo ▸ magára teríti a stólát
    Okrog ramen si je ogrnila štolo iz nerca, ki jo je prav tako poslala agencija. ▸ A vállára egy stólát terített nercből, amelyet szintén az ügynökség küldött.
    Kratko prešito jakno iz satena kombinirajte s krzneno štolo. ▸ A rövid, steppelt szaténdzsekit kombinálja prémes stólával.
    Kot modni dodatek je k poročni obleki večkrat dodana štola, bodisi iz istega blaga, tila, čipke ali krzna. ▸ A menyasszonyi ruhához divatkiegészítőként gyakran társul a ruhával azonos anyagú tüll-, csipkés vagy prémstóla.

    2. (liturgično oblačilo) ▸ stóla
    vijoličasta štola ▸ lila stóla
    nadeti štolo ▸ stólát feltesz
    novomašna štola ▸ újmisés stóla
    Nevesta in ženin stopita pred oltar, poklekneta pred župnika, ta pa jima s štolo poveže desnici in ju skozi svoj obred združi v sveti zakon. ▸ A menyasszony és a vőlegény az oltár elé lépnek, letérdelnek a plébános elé, aki a stólával összeköti a jobbjukat, és szertartásával a házasság szentségében összeköti őket.

    3. nekdaj (antično oblačilo) ▸ stóla
    Rimljanke so nosile štole - dolgo vrhnje oblačilo z mnogimi gubami. ▸ A római nők stólát – hosszú, sűrűn redőzött felsőruhát viseltek.
  • štórija (-e) f

    1. storia, racconto:
    detektivska, pustolovska štorija racconto poliziesco, di avventure

    2. (izmišljotina) frottola, fandonia; (časnikarska) bufala

    3. (afera) affaire

    4. fatto, avvenimento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. to je pa dolga štorija questa è una lunga storia
    kaj bi govoril, to je že stara štorija lasciamo perdere, è acqua passata
  • študirati glagol
    1. (šolati se) ▸ tanulmányokat folytat, tanul, hallgat
    študirati medicino ▸ orvosi tanulmányokat folytat, kontrastivno zanimivo orvosi egyetemre jár
    študirati pravo ▸ jogot hallgat, jogot tanul
    študirati klavir ▸ zongorát tanul
    študirati jezike ▸ nyelvi tanulmányokat folytat
    študirati umetnost ▸ művészetet tanul
    študirati na univerzi ▸ egyetemen tanul
    študirati na fakulteti ▸ karon tanul
    študirati v tujini ▸ külföldön tanul, külföldön folytatja tanulmányait
    Koliko časa lahko študent študira v tujini? ▸ Mennyi ideig folytathat tanulmányokat külföldön a diák?
    študirati ob delu ▸ munka mellett tanul
    pridno študirati ▸ szorgalmasan tanul
    vzporedno študirati ▸ párhuzamosan tanul
    redno študiratikontrastivno zanimivo nappali tagozatra jár
    Letos jih je vpisanih in tudi redno študira nekaj čez 200 študentov. ▸ Idén valamivel több mint 200 hallgató iratkozott be és tanul nappali tagozaton.
    izredno študiratikontrastivno zanimivo levelező szakra jár

    2. (učiti se) ▸ tanul
    študirati literaturokontrastivno zanimivo szakirodalmat tanulmányoz
    Sprašujte, študirajte literaturo, bodite zahtevni. ▸ Kérdezzen, tanulja a szakirodalmat, legyen igényes.
    študirati za izpit ▸ vizsgára tanul
    Po večerji se okopa in nekaj časa študira za izpit. ▸ Vacsora után megfürdik, és kicsit tanul a vizsgára.
    pridno študirati ▸ szorgalmasan tanul
    Ob dopoldnevih, ko ni izpitov, pridno študira. ▸ Délelőttönként, amikor nincs vizsga, szorgalmasan tanul.
    intenzivno študirati ▸ intenzíven tanul

    3. (proučevati; raziskovati) ▸ tanulmányoz, tanulmányt folytat
    intenzivno študirati ▸ intenzíven tanulmányoz
    Za film smo intenzivno študirali šest mesecev. ▸ Hat hónapon át intenzív tanulmányokat folytattunk a filmhez.
    zavzeto študirati ▸ lelkesen tanulmányoz
    V prostem času je pričela zavzeto študirati psihologijo verskih kultov in metode indoktrinacije. ▸ Szabadidejében lelkesen tanulmányozni kezdte a vallási szekták pszichológiáját és az indoktrináció módszereit.
    Študiral je njihove zavoje in ugotovil, da jih lahko prehiti s krajšo linijo zavoja. ▸ Tanulmányozta, hogyan veszik be a kanyart, és rájött, hogy rövidebb kanyarívvel meg tudja előzni őket.

    4. neformalno (razmišljati) ▸ tanakodik
    Sem že študiral, da bi ponaredil podpis. ▸ Már azon tanakodtam, hogy meghamisítom az aláírást.
    Po ves dan sta študirala, kako bi prišla do šilca žganja in čika. ▸ Egész nap azon tanakodtam, hogyan tudnék egy stampedli pálinkához és cigihez jutni.
    Oni so študirali, kako bi prišli do denarja, jaz pa, kako jim ga ne bi dal. ▸ Ők azon tanakodtak, hogyan szerezhetnék meg a pénzemet, én meg azon, hogyan nem adnám oda nekik.

    5. (financirati) ▸ kitaníttat
    Že zdaj vem, da sina ne bom mogel študirati, čeprav si to silno želi. ▸ Már most tudom, hogy nem fogom tudni kitaníttatni a fiamat, pedig ő nagyon szeretné.
  • švicarski pridevnik
    1. (o Švici in Švicarjih) ▸ svájci
    švicarski predsednik ▸ svájci elnök
    švicarska vlada ▸ svájci kormány
    švicarski kanton ▸ svájci tartomány
    švicarsko mesto ▸ svájci város
    švicarski ledenik ▸ svájci gleccser
    švicarska zastava ▸ svájci zászló
    švicarske gore ▸ svájci hegyek
    švicarska banka ▸ svájci bank
    švicarsko letovišče ▸ svájci üdülőhely
    švicarski znanstveniki ▸ svájci tudós
    švicarska alpska smučarka ▸ svájci alpesi síző
    švicarski slikar ▸ svájci festő
    švicarski film ▸ svájci film
    švicarska nemščina ▸ svájci német nyelv
    švicarski sir ▸ svájci sajt
    švicarsko smučarsko središče ▸ svájci síközpont
    Povezane iztočnice: švicarski frank

    2. (o lastnosti) ▸ svájci
    švicarska natančnost ▸ svájci pontosság
    Pohodniške ture so označene s švicarsko natančnostjo. ▸ A túraútvonalak svájci pontossággal vannak kijelölve.
    Pa vendar, vlak je potrdil stereotip o švicarski pedantnosti, torej je bil točen, udoben in hiter. ▸ De a vonat megerősítette a svájci pedantériáról szóló sztereotípiát, tehát pontos, kényelmes és gyors volt.
  • švicarski nož frazem
    (večfunkcionalno orodje) ▸ svájcibicska
    A se samo meni zdi, da mobitel postaja nekakšen švicarski nož 21. stoletja? ▸ Csak nekem tűnik úgy, hogy a mobiltelefon a 21. század afféle svájcibicskája?
    Je pravzaprav nekakšen švicarski nož med lopatami, saj je zložljiva, ima nazobčane robove za sekanje, trpežna rezila, v ročaju pa ima skrito žagico. ▸ Egyfajta svájcibicska a lapátok közt, mivel összecsukható, a lapát éle fogazott és ellenálló, a nyelében pedig egy kis fűrész van eldugva.
  • ta1 (ta, to) pridevniško

    1. dieser, diese, dieses, der, die, das (izgovarjamo poudarjeno : to cvetlico je še treba zaliti der Blume [muß] muss man noch Wasser geben)

    2.
    ta in ta/ta pa ta der und der (ob tem in tem času um die und die Zeit)

    3.
    ta in oni der und jener (iz tega in onega razloga aus dem und jenem Grund)
  • ta2 (ta, to) samostalniško

    1. dieser, dieser Mann, diese, diese Frau, dieses, der, die, das (izgovarjamo poudarjeno : ta bo že še videl der kann was erleben!)

    2. v funkciji osebnega zaimka: er, sie, es … (… že njen oče. Ta je kupil … … schon ihr Vater. Er kaufte …)

    3.
    ta in ta/ta pa ta der und der, Soundso ➞ → tainta

    4.
    ta in oni/ta ali oni dieser und jener, dieser oder jener
    to in ono dies und das, dies(es) und jenes
    | ➞ → to
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • tá, to (pridevniško) este (m) , esta (f) , esto (n); ese, esa, eso

    ta pošast! ¡ese monstruo!
    to moje opažanje esta observación mía
    to in ono esto y aquello
    tj. esto es; (samostalniško) éste, ésta, esto
    enkrat ta, enkrat oni ora éste, ora aquél
    to so moje sestre éstas son mis hermanas
    ta in oni éste y aquél
    le-tá éste
    ta je pa (res) dobra! ¡ésta sí que es buena!
    govoriti o tem in onem hablar unas cosas y otras, hablar de varias cosas
    v tem mestu (-tu, tukaj) en ésta
    na tej (-tukajšnji) univerzi en esta universidad
    v tem letu (en) este año
    s tem, zaradi tega con esto
    to je (= tj., namreč) esto es
    3. t. m. (tega meseca) el tres del corriente (krajšava: 3 del cte.)
    poznam te ljudi conozco a éstos
  • tačàs adv.

    1. (takrat) allora

    2. (medtem) nel frattempo; intanto:
    nekateri so si šli ogledovat jamo, drugi pa so se tačas zabavali alcuni andarono a vedere la grotta, gli altri intanto si divertivano

    3. (v vezniški rabi) (takrat ko, medtem ko) mentre:
    tačas ko je spal, so morali biti tiho mentre lui dormiva, dovevano star zitti
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?