Franja

odločítev decision; resolution; determination

za odločítev zadostno število quorum
do nobenih odločitev ni prišlo no decisions were reached

odmèt

to ni za odmèt this is not to be sneezed at; it is not to be despised (ali rejected, disdained, scorned, treated with contempt, refused)

odmòr repos moški spol , relâche ženski spol , pause ženski spol ; (v šoli) récréation ženski spol ; (v gledališču, na koncertu) entracte moški spol

brez odmora sans repos, sans relâche, sans répit, sans trêve ni repos
napraviti odmor faire une pause
opoldanski odmor heure ženski spol du repas (ali du déjeuner), familiarno pause de midi

odpomóč help; remedy (za, proti for, against); redress

ni druge odpomóči kot... there is nothing for it but...

odpove|dati² [é] (-m)

1. prireditev, napovedan sestanek: absagen, brzojavno: abtelegraphieren, pogovorno: abblasen

2. delovno razmerje, najemno razmerje ipd.: kündigen; funkcijo, vodilno delovno mesto: den/seinen Abschied nehmen
ki ga je/ni mogoče odpovedati kündbar/unkündbar

3. časopis, dostavo česa na dom ipd.: abbestellen

4. figurativno prijateljstvo, zavezništvo: aufsagen, aufkündigen

odpove|dati se [é] (-m se) čemu: verzichten auf, (etwas) aufgeben; (odreči se) moralno: entsagen, Verzicht leisten/tun
odpovedati se prestolu abdanken, die Krone niederlegen
odgovoru: (ugrizniti se v jezik) sich (die Antwort) verkneifen; načrtom, veri: ablassen von
temu se ni mogoče odpovedati das ist unverzichtbar

odpráviti (odposlati) to send off (ali away), to dispatch, to expedite, to forward; to dismiss; (ukiniti) to abolish, to annul, to suppress, to do away (kaj with something)

odpráviti sužnost to abolish slavery
odpráviti nedostatek to make good a deficiency
odpráviti otroka (splaviti) to procure an abortion
odpráviti koga (odbiti mu prošnjo) to send someone away with a refusal (ali pogovorno with a flea in his ear); to get rid of a bothersome petitioner
odpráviti se to set out (v for)
odpráviti se domov to make for home
odpráviti se na pot to set out on one's journey
ni se dal odpráviti I could not get rid of him
odpráviti koga z lepimi besedami to put someone off with fair words

odtód adv.

1. da qui, di qui:
fant ni odtod il giovanotto non è di qui

2. di qui, da qui, dal dato che, per il fatto che, donde:
potok Bistrica ima ime odtod, ker so njene vode bistre il torrente è detto Bistrica per il fatto che le sue acque sono limpide

odtŕgati odtrgováti to tear (ali to break, to pull, to pluck, to wrench) off

ona odtrgava otrokom mleko she skimps the children's milk
odtŕgati, odtrgováti se to tear oneself away, (gumb) to come off
ni se mogel odtŕgati, odtrgováti od knjige he could not tear himself away from the book
odtŕgati, odtrgováti si od ust to deny oneself food
odtŕgati, odtrgováti list to tear off a leaf

odveč [è] überflüssig, razmišljanje: müßig
biti/postati odveč sich erübrigen
biti odveč komu (v nadlego) lästig sein/fallen
tu je vsaka beseda odveč hier ist jedes Wort zu schade
vsak komentar je odveč Kommentar überflüssig
ni mi odveč X ich bin mir nicht zu schade für X

odvèč

A) adv. (v predikat. rabi)

1. di più, in più; di troppo:
deset ploščic je odveč dieci mattonelle sono in più, sovrappiù

2. (izraža nepotrebnost, zoprnost) di troppo, troppo:
skrb za zdravje ni odveč non è di troppo aver cura della salute
če vam ni odveč, me odpeljite domov se non chiedo troppo, la prego di portarmi a casa

B) odvèč adj. inv. di troppo, superfluo, extra:
odveč človek uomo di troppo

odvléči (-vléčem)

A) perf.

1. trascinare, portare via:
težke vreče ni mogel dvigniti, zato jo je kar odvlekel non potendo alzare il pesante sacco, lo trascinò via

2. pren. portare, portare per forza, deportare; trarre:
odvleči koga na prisilno delo deportare uno ai lavori forzati
k zobozdravniku sem moral otroka odvleči ho dovuto portare il bambino con la forza dal dentista

B) odvléči se (-vléčem se) perf. refl.

1. trascinarsi

2. andarsene

odvréči (-vržem) perf. ➞ metati

1. buttare (via); scartare:
odvreči ogorek buttar via la cicca
odvreči neuporabne stroje scartare i macchinari inservibili

2. gettare, lanciare:
padalce so odvrgli za sovražnikovimi linijami i paracadutisti furono lanciati dietro le linee nemiche

3. (izgubiti) perdere:
jelen odvrže rogovje il cervo perde le corna
rak odvrže oklep il gambero si spoglia
pren. ni še odvrgel stare kože è ancora sempre lo stesso, non è cambiato per nulla

odzív response; (odmev) echo; (odgovor) answer, reply

naleteti na odzív to meet with (ali to find) a response
njegova ljubezen ni imela odzíva his love was unrequited

ôgenj (ôgnja) m

1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!

2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso

4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

oglasíti se (-ím se) | oglášati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. rispondere (alla chiamata), farsi sentire:
odložil je slušalko, ker se nihče ni oglasil depose la cornetta perché nessuno rispondeva
ptiči se oglašajo s petjem si sente il canto degli uccelli
iz daljave se oglašajo streli in lontananza si sentono degli spari

2. (reči, spregovoriti) dire, intervenire:
oglasiti se v debati intervenire nella discussione

3. farsi vivo:
oglasiti se s pismom farsi vivo con una lettera

4. pren. farsi sentire, manifestarsi:
oglasila se je stara bolečina v kolenu si fece risentire un vecchio dolore al ginocchio

5. presentarsi, venire, andare:
oglasil sem se na občini za dovoljenje sono andato al comune per un permesso

okó eye; (na krompirju) eye; (mastno) drop of grease; botanika eye (of a bud)

kurje okó (figurativno) corn
operater kurjih očes chiropodist
stekleno okó a glass eye
magično okó magic-eye tuning
mačje okó (figurativno) (rear) reflector
z golim očesom with the naked eye
s prostim očesom with unaided eye
okó postave je budno the eye of the law is ever vigilant
imeti okó za lepoto (za kaj lepega) to have an eye for the beautiful
kakor daleč seže okó as far as the eye can reach, within eyeshot, within range of sight
dljè kot seže okó farther (ali further) than the eye can see
z očesom ne treniti not to bat an eyelid
niti z očesom ni trenil he did not even wince
on ne vidi več na levo okó he lost the sight of his left eye
vidim stvari z istim očesom kot ti (figurativno) I see eye to eye with you
pazi na okó! mind your eye!
zamižati na eno okó to wink an eye (ob at), (figurativno) to connive (at), to shut one's eyes to
zatisnil je eno okó ob mojem kajenju he turned a blind eye to my smoking
ne zatisniti očesa (figurativno) not to sleep a wink
nocoj nisem zatisnil očesa I did not get a wink of sleep last night
okó za okó, zob za zob an eye for an eye, a tooth for a tooth

okús goût moški spol (tudi figurativno) ; (prijeten) saveur ženski spol

dober okus bon goût
slab okus mauvais goût
slabega okusa, brez okusa (kičast) de mauvais goût
brez okusa sans goût (ali saveur), fade, insipide
pomanjkanje okusa manque moški spol (ali absence ženski spol) de goût
po vašem okusu à (ali de) votre goût
z okusom avec goût
vsak po svojem okusu chacun (à) son goût, tous les goûts sont dans la nature, il en faut pour tous les goûts
vsak ima svoj okus des goûts et des couleurs on ne discute pas
to ni po mojem okusu ce(la) n'est pas de mon goût
to je stvar okusa c'est une affaire de goût
organ za okus organe moški spol du goût (ali gustatif)
krema ima slab okus la créme a un goût
biti grenkega okusa avoir un goût amer
biti brez okusa n'avoir pas de goût, manquer de goût
biti oblečen z okusom être habillé avec goût, être élégamment vêtu
z okusom oblečen élégant
imeti okus (figurativno) avoir du goût
imeti okus po nečem avoir un goût de quelque chose
imeti okus po prismojenem avoir un goût de brûlé
izbira je sivar okusa le choix est une affaire de goût
izgubiti okus za kaj perdre le goût de quelque chose
priti na okus pri kaki stvari prendre goût à quelque chose
privesti koga na okus za kaj mettre quelqu'un en goût
soditi po svojem okusu juger selon (ali d'après) son goût
jezik je organ okusa la langue est l'organe du goût
ostrega okusa de goût piquant
grenak, kisel, pikanten, sladek, slan, trpek okus saveur amère, acide, piquante, douce, salée, âcre

okús gusto m ; sabor m

brez okusa sin gusto, sin sabor, insípido; soso; fig de mal gusto, fam cursi
dobrega okusa (jed) sabroso, de buen paladar, fig de buen gusto
z okusom oblečen elegante
oster okus gusto picante
pust, priskuten okus gusto soso, gusto insípido
vsak po svojem okusu cada cual a su gusto
okusi so (pač) različni sobre gustos nada hay escrito (ali no hay disputa)
to ni po mojem okusu esto no es de mi gusto
imeti okus za tener gusto para (a/c)
imeti grenek okus v ustih tener la boca amara
imeti okus po prismojenem saber a quemado
izgubiti okus za kaj perder el gusto de a/c
napraviti po svojem okusu hacer su gusto
priti na okus za tomar gusto a

omehčáti to soften (up); to mollify; to make tender; figurativno to move, to touch

omehčáti se to soften, to become tender (ali soft, mellow)
omehčáti se do koga to relent towards someone
dati se omehčáti to be moved, to relent
ne se dati omehčáti (figurativno) to harden one's heart, to remain implacable
nobena prošnja ga ni mogla omehčáti no entreaties could soften him