Franja

trachten nach prizadevati si za, stremeti po/k; trachten [daß] dass potruditi se, da; jemandem nach dem Leben trachten streči (komu) po življenju

traer* prinesti, nositi, na sebi imeti, pri sebi imeti, s seboj voditi, v rokah imeti, ravnati z, (pri)siliti, pripraviti (do); pritegniti, k sebi vleči; povzročiti

traer beneficio prinašati korist
traer un ejemplo navesti primer
traer origen de izvirati iz
traer puesto nositi (npr. obleko)
traer perjuicio škodljiv biti
traer y llevar opravljati, klepetati
traer a mal slabo ravnati z, mučiti
traer a la memoria v spomin priklicati, spomniti na
traer a uno al retortero (ali de acá para allá) (fig) nobenega miru komu ne dati
traer entre manos a/c nekaj v rokah imeti, nekaj snovati, nameravati
traer por consecuencia imeti za posledico
lo traigo bien estudiado dobro sem to preštudiral, to dobro obvladam
eso me trae preocapado to me skrbi
eso me trae convencido to me prepričuje
eso le trae perdido to ga uničuje
traerse obleči se; obnašati se
ese asunto se las trae to je presneta zadeva
es una pieza que se las trae to je presneto težko (npr. glasbena kompozicija)
¿qué se traerá ese hombre? kaj ima ta človek za bregom?

trahāx -ācis (trahere) rad k sebi vlekoč, grabežljiv, grabljiv: pecunias accipiter avide atque invide, procax, rapax, trahax Pl.

train¹ [tréin] samostalnik
železnica vlak; vlečka (obleke); rep (repatice, kometa); spremstvo, suita; niz, vrsta, red, veriga; sprevod, procesija; posledica
tehnično kolesje (ure), vrsta koles, valjev
vojska črta smodnika, ki vodi k mini
vojska tren, komora, pratež
figurativno potek, tek
ameriško & kanadsko tovorne sani

by train z vlakom
in train v teku, v pripravi, v zarodku
a train of difficulties niz težav
drying train sušilni aparat
fast train brzovlak
funeral train pogrebni sprevod
camel train sprevod kamel
slow train potniški vlak
to go by train iti, peljati se z vlakom
to catch the train ujeti vlak
to change the train menjati vlak, prestopiti (na drug vlak)
he came with a hundred men in his train prišel je s spremstvom 100 ljudi
war brings many evils in its train vojna prinese s seboj mnogo zla
things are following their usual train stvari gredo svojo običajno pot
to put in train spraviti v gibanje, v tek
to miss the train zamuditi vlak
to take a train peljati se z vlakom

tramontar prekoračiti (gorovje); pomagati k begu (ujetnikom); zaiti (sonce)

tramontarse zbežati, pobegniti

transcrīptīcius 3 (trānscrībere) k prenosu (prenašanju, prepisovanju) sodeč, prenašalen, prepisovalen: nomen G. prenos (prepis) dolga.

trend [trend]

1. samostalnik
tok, (po)tek
ekonomija razvoj, tendenca; trend; poševna smer
figurativno obče nagnjenje, težnja, smer, tendenca, orientacija, prizadevanje

the trend of events tok dogodkov
the trend of public opinion usmerjenost, orientacija, nagibanje javnega mnenja

2. neprehodni glagol
imeti določeno smer; nagibati se k, težiti k; razprostirati se, raztezati se; iti v neko smer
figurativno imeti občo tendenco, biti usmerjen (towards k, proti)

to trend away začeti se odvračati (from od)
the coast trends(towards the) north obala se razteza proti severu

tribuārius 3 (tribus) k tríbus sodeč (spadajoč), tríbuški, tribuáren: res Ci., crimen Ci. očitek, da je kdo podkupil tribus.

triclīniāris (triclīnāris) -e (triclīnium) k jedilni mizi sodeč, jedilen, (na)mizen, triklínijski: gradus, mappae Varr., obbae Varr., lectus Plin., Hyg., Lamp., vestimenta Icti.; subst.

1. triclīnāria -ium, n jedilnica: quo hi laborant ut spectent sua aestiva triclinaria ad frigus orientis, hiberna ad solem occidentem Varr.

2. trīclīniaria -ium, n jedilnična pregrinjala, pregrinjala za jedilnične blazinjake: N. fr. ap. Plin., Plin.

trīgārius 3 (trīga) k trovpregi sodeč, trovprego zadevajoč, trovprežen, starejše trojinski, trojaden; le subst.

1. trīgārius -iī, m voznik trovprege: Plin.

2. trīgārium -iī, n
a) církus, kjer se urijo trovprege in sploh konji v dirjanju, tekanju, dirkalna steza, dirkališče, dirjališče, tekališče, jahališče, jahalnica: Plin.
b) trojka = število tri: M.

trigōnārius 3 (trĭgōn1) k žoganju v trikotniku sodeč: pila Isid. = trĭgōn1.

tri-nūndinus 3 (trēs in nūndinae) k trem sejemskim (semánj(sk)im) dnem sodeč: trinundino die Rutilius ap. Macr. na dan treh sejmov; abl. adv. trinundino Macr. ob treh sejemskih (semanjskih) dneh.

Trītōn -ōnis, m (Τρίτων) Tríton

I. sin Neptuna in nimfe Salacije, morsko božanstvo, ki se vozi s konji ali morskimi pošastmi in na Neptunovo povelje trobi na školjko, da pomiri razburkano valovje: Ci., V., Cl., Hyg. idr., Neptunus caeruleum Tritona vocat O.; pl. Trītōnēs Trítoni, morska božanstva, demoni, ki služijo drugim božanstvom: V., Plin.; šalj. metaf. ljubitelji ribnikov: isti piscinarum Tritones Ci. ep.; meton. Trītōn Tríton, ime ladje (po podobi na ladijskem kljunu): hunc vehit Triton V. —

II. ime dveh jezer:

1. jezero ob Mali Sirti v Afriki z istoimensko vanj se izlivajočo reko, po egiptovsko-grških mitoloških zgodbah rojstni kraj več božanstev, poseb. Palade (Minerve), ki jo Hom. zato imenuje Τριτογένεια: Mel., Lucan., Stat., Cl. Od tod adj.
a) Trītōniacus 3 (Τριτωνιακός) trítonski, tritoníjaški, pesn. = Páladin: harundo O. trstenica, ki jo je iznašla Palada.
b) Trītōnis -idis in -idos, acc. -ida (Τριτωνίς) α) trítonska, k reki (jezeru) Tríton sodeča: Tritonis palus Sil. ali kot subst. f Tritonis Sil. Tritonsko jezero, jezero Triton, Pallas Tritonis Lucr. tritonska Palada = subst. Tritonis V., O. Tritonka. β) meton. páladski, Páladin: pinus O. = ladja Argo, ki so jo baje zgradili po Paladinem navodilu, arx O. Paladin grad, Paladino mesto = Atene; od tod subst. Tritonis Stat. od Tritonke (Palade) narejena in zato njej posvečena oljka.
c) Trītōnius 3 (Τριτώνιος) trítonski, tritónijski: Pallas virgo V. = subst. Trītōnia V., O. Tritonka, Tritonijka, Palada. Subst. Trītōnida -ae, f Trítonka, Pálada: M.

2. jezero v Trakiji; kdor se je devetkrat potopil v njegove valove, se je baje spremenil v ptico; to jezero imenujeta O. in Lact. Trītōniaca palūs Trítonsko jezero (močvirje). —

III. tríton, morska riba, vrsta tuna: Plin. (32, 153; dvomljivo mesto; prim. tritomus).

tropicus 3, adv. -ē (gr. τροπικός)

1. k obratu sodeč, obraten: circuli Front., Hyg., Macr. povratniki ali obratniki (kjer se sonce zopet obrne); Capricornus Aus. kjer se sonce zopet obrne; subst. tropica -ōrum, n prevrati, spremembe: haec tropica instituere Petr.

2. prenesen, uporabljen v prenesenem (nepravem) pomenu, prispodoben, tróp(ič)en, figurativen: locutiones Aug., figura Gell. = tropus, tropice loqui Aug.

trūsātilis -e (trūsāre) namenjen za tolčenje, k tolčenju sodeč: molae Ca., Gell. ročni mlin.

tulàjica ž
1. cevka na gajdah
2. lijakova cev
3. cev v zidu, v stropu, skozi katero je speljana vru k zvonu

turbō¹ -āre -āvī -ātum (turba)

I. intr. povzročiti (povzročati) nemir (zmedo, zmešnjavo), vnesti (vnašati) nemir (zmedo, zmešnjavo), delati nemir (zmedo, zmešnjavo), spraviti (spravljati) v nemir (zmedo, zmešnjavo), (z)mesti

1. act.: turbent porro quam velint Ter., equites primo impetu turbavere L., id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant itaque turbent, ut … Ci., magno turbante tumultu V. v veliki zmešnjavi, turbantibus copiis Fl.; z notranjim ali splošnim obj.: quas mihi filius turbas turbet Pl., quantas res turbo Pl., quae meus filius turbavit Pl., ne quid ille turbet, vide Ci. ep., Aristoteles multa turbat Ci. veliko zmeče na kup, veliko zmeša (v svojem razlaganju); pass.: quae turbata erant Cu. povzročena zmeda (zmešnjava); refl.: cum mare turbaret Varr. je bilo nemirno, je bilo razburkano; prim. pesn.: septemgemini turbant ostia Nili V. so nemirna; pren. (o političnem vznemirjanju) snovati (naklepati, spodbujati) nemire, organizirati ((za)netiti, (za)sejati) upor, pozvati (pozivati) k uporu (vstaji), napelj(ev)ati k uporu, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (z)buniti se ipd.: Macer haud dubie turbans T., si civitas turbet T.

2. pass. impers.: totis turbatur castris V. je zmeda, turbatum est domi Ter. je zmešnjava, si in Hispania turbatum esset Ci. ko bi bili izbruhnili nemiri, totis turbatur agris L. vsa poljana vrvi (gomazi) od sovražnikov. —

II. trans.

1. spraviti (spravljati) koga, kaj v nered, (z)mesti, spraviti (spravljati) v gibanje; (o laseh) (z)mršiti, (s)kuštrati, razmršiti, razkuštrati, razkuzmáti (razkúzmati): frondes, folia V., ceram Q. poškoditi vosek pečata (= pečat), uvae recentes alvum turbant Plin. povzroča prebavne motnje, povzroča bolečine v trebuhu, hedera mentem turbat Plin. zamegli um, turbato vehementius vultu Petr. ko se mu je obraz strastno zategnil (skremžil), turbare capillos O. ali comas Q. (naspr. componere comas); pesn. z gr. acc.: turbata capillos O.; occ.
a) vzburkati (vzburkavati), burkati, razburkati (razburkavati), (raz)vihariti, zbroditi, (s)kaliti: hibernum mare H., aequora ventis Lucr., aëra et aequor turbat (sc. ventus) O., mare trabibus V., mare ventorum vi agitari atque turbari Ci., mare turbatum O.
b) (s)kaliti, (z)motniti, (s)temniti, (z)broditi, (z)burkati, razburkati (razburkavati): fontem O., aper turbavit vadum Ph., aquas lacrimis O., lacūs pedibusque manuque O., flumen imbre turbatum O., aqua limo turbata H.
c) množico živih bitij spraviti (spravljati) v nered, (z)mesti, povzročiti (povzročati) zmešnjavo, vnesti (vnašati) zmedo, (pre)plašiti, (pre)strašiti: cycnos, apros latratu V.; poseb. kot voj. t.t.: aciem, ordines L., viros, cuneos, globum T.

2. metaf. (z)motiti, (s)kaliti, (po)rušiti (mir), rušiti red: festa, convivia O., auspicia, contiones, comitia L., ne qua facies omina turbet V., spem pacis L. (z)manjšati, pax turbata L., non modo illa permiscuit, sed etiam delectum atque ordinem turbavit Ci., turbare omnem ordinem consilii Ci., statum (obstanek) civitatis L. rušiti, spodkopavati, foedera per artes V. (s)krhati; occ.
a) svoje imetje spraviti (spravljati) v nered, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, obubožati, propasti, na kant priti, imetje komu propasti, izgubiti imetje (premoženje): rem ali censum Iuv., Petr.; abs.: omnibus in rebus turbarat Cael. in Ci. ep.
b) vznemiriti (vznemirjati), osup(n)iti, zaprepastiti (zaprepaščati), navda(ja)ti z začudenjem (osuplostjo), (pre)strašiti, presenetiti (presenečati), iznenaditi (iznenajati, iznenadovati), vnesti (vnašati) kam nemir (zmedo), (z)mesti: animos V., Cu., mentem Cu., omnes Auct. b. Alx., te quoque turbatum (zaprepaden) memorant fugisse, Boote O., ora turbata V. ki se mu pozna, da je osupel, aliud (drug dogodek) turbat pectora V.; v pass. pogosto z abl. ali (pesn.) z gr. acc.: omina turbata est O., turbatus novi imagine facti O., turbatus pectora bello V., mentem turbata dolore V.
c) (s)plašiti, preplašiti: quadrupedes monstri metu turbantur O. se splašijo, aliorum turbati equi Cu. — Od tod adv. pt. pr. turbanter viharno, burno: Arn.; adj. pt. pf. turbātus 3, adv. -ē

1. nemiren, razburkan, vzburkan, viharen, divji (naspr. tranquillus, placidus): mare L., Plin. iun. idr., turbata procellis freta V., mare ali caelum turbatius Suet.

2. metaf.
a) nemiren, vznemirjen, razburjen, zmeden, zbegan, osupel, zaprepaden: vultus Plin. (naspr. hilarus), populi voluntates turbatae Ci., oculis ac mente turbatus L., non est ullius affectūs facies turbatior Sen. ph., turbatus animi (loc.) Sil., aguntur omnia raptim atque turbate C. v neredu (zmedi, zmešnjavi).
b) pesn. ogorčen, razsrjen, razjarjen, srdit, jezen: turbatae Palladis arma V.

Opomba: Star. fut. II pass. turbassitur: Vetus lex ap. Ci.

turdine [tɔ́:dain, -din] pridevnik
zoologija spadajoč k drozgom

turmālis -e (turma) k túrmi (h konjeniškemu oddelku) sodeč, konjeniški: bucina Cl., sanguis Stat. viteški; subst. turmālēs -ium, m konjeniki ene túrme, konjeniki enega (konjeniškega) oddelka: L.; v besedni igri: turmales displicere Ci. četa konjenikov = kopica kipov, postavljena trumoma, tj. v velikem številu. — Acc. sg. n. pesn. = adv.: turmale fremit Stat. hrumi kakor cela turma.

ultōrius 3 (ultor) k maščevanju sodeč, maščevalen: mala Tert.