Franja

hodník i hódnik m
1. grubo, ručno tkano domaće platno
2. kučina, grubo, neobrađeno vlakno kao ostaci pri preradi lana i konoplje

holocau(s)tōma -atis, n (gr. ὁλοκαύ(σ)τωμα) in holocaustum -ī, n (gr. ὁλόκαυστον) žgalna daritev, žgalna žrtev, ki se v celoti sežge: Eccl.

holochrȳsos -on (gr. ὁλόχρυσος) čisto zlat: anulus Marc.; subst. holochrȳsos -ī, f bot. božja strešica (Gnaphalium stoechas Linn.): Plin., Ap. h.

honestus 3, adv. -ē (honōs)

1. častit, časten, čislan, spoštovan, časti —, spoštovanja vreden, imeniten, ugleden, veljaven: nupsit Aurio, adulescenti honesto et nobili Ci., cum Androne, homine honestissimo Ci., vir bonus atque honestus Ci., viri fortes atque honesti Ci., huic homini … honestissimae civitatis honestissimo Ci., viri clari magis quam honesti S., honestae familiae plebeiae Ci., Percenniorum domus honestissima Ci., honesto loco natus Ci. ali loco natus honesto C. ali samo honesto loco, genere honesto N. = honeste geniti L. ali honeste natus Suet. iz dobre hiše, spoštovanega rodu, honestos (= honoratos) fascibus et sellis (sc. parentes) nollem mihi summere H.; poseb. kot naslov konjenikov = častit, spoštovan: h. equites Ci., de Papinio, locupleti honestoque equite Rom. Ci., Q. Septicio, honestissimo equite Rom. Ci.; parum honeste habere pudicitiam Ci. ceniti, spoštovati; o stvareh: Lanuvium, municipium honestissimum Ci., honestissimo loco statuam ponere Ci., laudationes honestissimae Ci., honestae manus Plin. roke odličnikov. Subst. honesti -ōrum, m odličniki, imenitniki, veljaki: Ci., Q., Suet.

2. časten = dostojen, pristojen, spodoben, pošten, blag, čednosten, kreposten: certatio, postulatio, convivium Ci., h. pax aut bellum necessarium Ci., mors honesta saepe vitam turpem exornat Ci., honesta nomina turpissimis rebus imponere Ci., studiorum honestissimorum societas Ci., dies honestissimus Ci., h. res Corn., omnium honestarum rerum egens S. nezmožen živeti družbenemu položaju primerno, brez sredstev za tako življenje, h. exitus, h. suffragatio S., h. funus N., nomen, officium H., mater h. H., victoria L., ordo h. L. vojaško častno mesto, artes honestae (= liberales) Cu. ali honestissimae Ci., mors Cu., T. honesti civium exitus T., praecepta Q., h. ignis (= ki v nebo kažejo) Stat., furiae h. (= slavohlepnost) Stat., honeste cenare ali vivere Ci., S., honeste se gerere Ci., honeste acta aetas Ci., honeste in pugna cadere, honeste moriundi facultas Ci., facultas vere ac honeste iudicandi Ci. pravo in dostojno sodbo izreči, pater honestissime triumphaverat Ci., quae in nostris rebus non satis honeste, in amicorum fiunt honestissime Ci., honeste mori Cu., Sen. ph., quo (sinus) honestius caderet Suet.; honestum (honestius, honestissimum) est z inf. ali ACI: Ci. idr.

3. sup.: honestumne factu sit an turpe Ci., honestum dictu L., honestum susceptu Lact.; kot subst. honestum -ī, n nravna dostojnost, nravno dobro, nravnost, čednost, krepost: honestum … in sapientibus est solis neque a virtute divelli umquam potest Ci., quibus divitiae bono honestoque potiores erant S., index honestum praetulit utili H., rigidi servator honesti Lucan., omnis honesti iustique disciplina Q., honesti participem esse Iuv.; v pl.: Sen. ph., omnia honesta atque inhonesta vendere S. ali laudare T.

4.
a) lep, ličen, brhek, čeden: eunuchus, facies, forma Ter., Sicyonia Luc., dignitate erat honestā N., asinus Varr., spadices (equi), caput, os, pectus V., arma O., armamenta Ap., equus ad speciem honestus Ap., philosophi ab ore honestissimi Ap. dokaj lepega obraza; subst. honestum -ī, n lepo, lepota: nec si quid honesti est, iactat habetque palam H.
b) metaf. ki se lepo glasi (a je le na videz resnično): honesta oratio est Ter., Ci. to se prav lepo glasi, to je prav lepo slišati (pa ni res), honestum et probabile nomen Ci., honestae causae abeundi Lucr. na videz pristni vzroki.

hōraeus (-os) -a -um ali -on (gr. ὡραῖος) pravočasen, od tod

1. (o ribah) ob pravem času usoljen, mariniran: scomber Pl.

2. (o medu) v pravem času točen, goden; kot subst. hōraeon -ī, n goden poletni med: Plin.

hōroscopos -on (gr. ὡροσκόπος) ki naznanja uro: vasa M. sončne ure; od tod subst. hōroscopos (-us) -ī, m položaj zvezd ob rojstvu človeka: Pers., Aug.

hortulānus 3 (hortus) vrten: secessus Tert.; od tod subst. hortulānus -ī, m vrtnar, vrtni paznik: Ap., Macr.

hosticus 3 (hostis)

1. tuj, inozemski: hosticum hoc mihi domicilium est, Athenis domus est Pl.

2. sovražnikov, sovražen: manus Pl., acies Varr. fr., ager Varr., L., moenia, ensis H., tellus, flamma, vindemia O., clamor Sen. tr., adventus, tumultus Fl. Subst. hosticum -ī, n sovražnikova dežela, sovražnikovo ozemlje: in hostico errare L., castra in hostico ponere L., hostico tamquam pacato L., ex hostico Plin. iun., ad hosticum ducebatur Amm.

hūmānus (stlat. hemōnus) 3 (sor. s homō)

1. človeški, človekov: facies, Ci., O., species et figura Ci., effigies Cereris non humana manu facta Ci., casūs Ci., O., genus (rod) Ci., V., mens, natura, vita Ci., hostia Ci., S. fr. idr., humano modo peccare Ci., non humana audacia Ci. = nadčloveška, religiones Ci., divina et humana iura, res humanae O., Plin. idr. človeške —, (po)zemeljske reči (zadeve, dobrine, dogodki, naključja), človeška usoda, pozemeljsko, posvetno, svet, ille tribunus omnium rerum divinarum humanarumque praedo Ci. plenitelj vsega božjega in človeškega, rerum humanarum domina Fortuna Ci. gospodarica sveta, humanum est Ter., Ci. to je nekaj človeškega, voluptas humanissima Ci., rationes humanae Lucr., labores h. V., h. vox L. fr., Plin., scelus L. zoper ljudi, — človeštvo, conspectus ab utraque acie aliquanto humano visu augustior L. je bil videti veličastnejši kot človek, je bil videti nadčloveško bitje, h. animi, vultūs H., h. imago, sors, h. mentes O., h. dapes = človeško meso: O., pa tudi = človéčjak: Plin., h. cor Pr., ignes h. Plin. ki si ga ljudje vsak dan zase naredijo, humano quodam modo Q. na prav človeški način, prav po človeško, humani divinique iuris mens T., mens humanā maior Sil., h. cibi Fl. človeško meso. Subst.
a) hūmānus -ī, m človeško bitje, človek, smrtnik, zemljan: Romulus humano maior O.; v pl. Varr. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. fr., vitae percipit humanos odium Lucr., in dubioque fuere utrorum ad regna cadendum omnibus humanis esset Lucr., primus humanorum Iust.
b) hūmāna -ae, f (sc. caro) človeško meso: Tert.
c) hūmānum -ī, n človeško, človeško bitje (čustvo), človeška usoda ipd.: homo sum; humani nil a me alienum puto Ter., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr., Satyris praeter effigiem nihil humani Mel.
č) hūmāna -ōrum, n α) človeške reči (zadeve, dobrine, slabosti), človeško, posvetno, (po)zemeljsko: de divinis atque humanis cernitur Pl., qui omnia divina et humana violarint Ci. ali divina atque humana promiscua habere S., božje in človeško pravo, agentibus divina humanaque consulibus L. vse, kar zahteva božje in človeško pravo, humana (človeške slabosti) ad deos transferre, divina (božje lastnosti) ad nos Ci., humana miscere divinis L. β) kar lahko človeka doleti, (človeški) dogodki (naključja, težave), človeško trpljenje, človeška usoda: fortuna humana fingit artatque ut lubet Pl., ferre humana humanitus Acc. fr., ferre humana Ci., omnia humana tolerabilia ducere Ci., humana respectare, humanorum respectu, humanorum spectatrix Amm.

2. človeški = človekoljuben, dobrohoten, ljubezniv = ljubezni poln, mil(osten), prijazen, vljuden (naspr. inhumanus, superbus): factum aut inceptum Ter., ingenium Ter., Ci., aequitas, sensus Ci., sensus humanissimus Plancus in Ci. ep., homo humanissimus Ci., humanius nihil fieri potest Ci. ep., Cyrum … comem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci.

3. izobražen, olikan, omikan: gens humana atque docta (naspr. immanis atque barbara) Ci., Syracusani homines periti et humani Ci., Scipio … , homo doctissimus atque humanissimus Ci.

4. človeški = človeku primeren: cibi humaniores Cael.; od tod = neoviran, nezadržan: respiratio humanior Cael. — Adv. hūmānē in hūmāniter

1. (po) človeško, kakor se človeku spodobi, zmerno, mirno, vdano: vix humane pati Ter., humana humane ferre Ci., morbos toleranter et humane (po drugih: humaniter) ferre Ci., si qui forte … aliquid fecerunt humanius Ci., Paullus non humane de provincia loquitur Caelius in Ci. ep. ne kaj (ne prav) zmerno, saepius poëtice quam humane locutus es Petr.; iron.: intervalla vides humane commoda H. „človeku primerne“ (= inhumane incommoda); humaniter ferre Ci., humaniter vivere Ci. ep. življenje prav po človeško uživati.

2. človekoljubno, dobrohotno, ljubeznivo, milostno, milosrčno, zelo občutljivo, prijazno, vljudno: fecit humane Ci., quam humane nobiscum egerit hiems Sen. ph., quae (arbores) fructu … umbrarumque officio humanius iuvant Plin., diligentissime humanissimeque loqui Ci. ep., humanissime promisit Petr., litterae humaniter scriptae Ci. ap. Non., fecit humaniter Licinius, qui … Ci.

hūmidus, bolje ūmidus 3, adv. -ē ([h]umēre)

1. vlažen, moker, rosen: ignem ex lignis viridibus atque humidis … fieri iussit Ci., factae (naves) ex (h)umida materia C., in tecto umido Ci. poet., V., O., Sil. rosna, regna V. rečno (= reke Peneja), solstitia V. deževna, humus, aër, vapor O., Ide O. studenčnata, lumina O. solzne oči, dies O., Q. deževen, nubila O. deževni, montes Cu., regiones humidae aridaeque Sen. ph., humidius solum Col., humidissimus ager Varr., auster et reliqui (venti) humidissimi Vitr. zelo deževni, haec tigna umide putent Pl.; pesn.: umida mella V. tekoči, vina V., maria V. mokrovita; metaf. vodén = plehek, puhel: verba Gell. Subst.
a) (h)ūmidum -ī, n α) vlaga, mokrota, mokro: Col., obaequalitas ista sicci, humidi Ap. β) vlažna tla, močvara = vlažno —, mokro mesto ali tak kraj (svet), taka zemlja ali taka tla: castra in humido locare Cu., aggeres umido paludum imponere T. na vlažni močvari.
b) (h)ūmida -ōrum, n α) vlažni —, vodeni deli: ut … terrena et umida … in mare ferantur Ci., tako tudi komp.: humidiora et aquosa Ap. β) vlažna —, mokra mesta ali taki kraji: herba nascens in umidis Plin. γ) redka (= ne gosta) —, vodena živila: Cels.

2. occ.
a) sočen, sočnat: corpus Cels., alii (homines) humidi, alii sicci Cels.; kot subst. hūmida -ōrum, n sokovi v telesu: Cels.
b) kot medic. t. t.: malleus morbus humidus P. Veg. vodeni (konjski) smrkelj, konjska bolezen.

Hūnnī (Hūnī) -ōrum, m Húni, divje azijsko pleme: Amm., Cl. Soobl. Chūnī -ōrum, m: Aus.; sg. Chūnus -ī, m Hun(ec): Cl., Sid. — Od tod adj. Hūniscus 3 hunski: equus P. Veg.

hyacinthus -ī, m (gr. ὑάκινϑος)

1. hiacint starodavnikov (ne naš), čisto lat. vaccinium, perunika (Iris germanica Linn.) ali vrtni ostrožnik, — svaljnik (Delphinium aiacis Linn.) ali (po drugih) sabljan (Gladiolus segetum): Col., Plin., Pall., suave rubens hyacinthus V., latus molli fultus hyacintho V. Kot nom. prop. Hyacinthus (-os) -ī, m (Ὑάκινϑος) Hiakínt, v grški mitologiji lep mladenič, sin špartanskega kralja Ojbala (Oebalus), ki ga je Apolon ljubil, a ga usmrtil z nesrečnim metom diska; iz mladeničeve krvi je Apolon dal prikliti cvetki hiacintu, na katere listih so starodavniki čitali črko Υ (začetnico imena Ὑάκινϑος), ali ΑΙ tudi ΑΙ ΑΙ (tarnajoči Apolonov glas): Hyg., O., Plin. Od tod Hyacinthia -ōrum, n (sc. sacra; Ὑακίνϑια) Hiakintova slovesnost, tridnevni praznik, ki so ga Špartanci obhajali na čast Hiakintu vsako leto julija: O., Macr., Hier.

2. metaf.
a) hiacint, dragulj hiacintove barve, nekakšen temni ametist: Plin., Cl., Vulg.
b) svila hiacintove barve, višnjeva (vijolična) svila: Vulg.

hydrōpicus 3 (gr. ὑδρωπικός iz ὕδρωψ vodenica) vodeničen: Cels., Macr., Vulg., atque si noles sanus, curres hydropicus H. Od tod subst. hydrōpicus -ī, m vodeničnik: Cels., Plin., Ambr., P. Veg.

hydrus, lat. obl. poleg gr. hydros -ī, m (gr. ὕδρος prim. hydra)

1. (po)vodna kača: Plin., M., Amm.; pesn. sinekdoha kača sploh: satis dentibus hydri V., attoniti squamis adstantibus hydri V., graviter spirentibus hydris V., calcato inmitior hydro O., Cadmeus, Echionius h. Val. Fl.; pogosto kače kot atribut v laseh Meduze in Furij: Cl., tot Erinys sibilat hydris V., Gorgoneum turpes crinem mutavit in hydros O., defendunt caput protenti crinibus hydri Lucan., Tisiphone … nigris amplectitur hydris; od tod: caderent omnes a crinibus hydri Iuv. = prešel bi mu ves pesniški ogenj.

2. meton.
a) kačji strup: hydro imbutae sagittae Sil.
b) napeti trebuh nosečnic: Ven.
c) neko pecivo: Plin. Val.

Hydrūs -ūntis, f (gr. ὑδροῦς = ὑδρόεις poln kač): Ci. ep., Plin., v lat. obl. Hydrūntum -ī, n: L., Plin. Hidrúnt, mesto na vzhodni kalabrijski obali (zdaj Otranto); Hydrus mons Mel. gora Hidrunt blizu tega mesta, avius Hydrus Lucan. (o gori in mestu). — Od tod adj. Hydrūntīnus 3 hidruntski, pri Hidruntu: mare Cass.

Hȳmēn -mĕnis, m (Ὑμήν) Himén,

1. poročni (svatbeni) bog, sin Apolona in ene izmed Muz: Stat., affuit … Hymen O., turpia famosus corpora iunget Hymen O., nec quid Hymen, quid Amor, quid sint conubia, curat O.

2. meton. svatbena (ženitvena) pesem: Cl., Cantatus Hymen O. — Od tod hymenaeus (-os) -ī, m (gr. ὑμεναῖος)

1. svatbena (ženitvena) pesem, ki so jo peli, kadar so nevesto peljali na novo domovanje: hymenaeum cantare Pl., Ter., occentare Pl., fremere Pac. fr., hymenaeon canere O., canere hymenaeos V., clarus Hym. Lucr. vriskajoča.

2. meton. (večinoma v pl.) nevestin sprevod, ženitovanje, svatba, svatovščina, pirovanje: Sil., Stat., hic hymenaeus erit V., vetiti hymenaei V., Pergama cum peteret inconcessosque hymenaeos V., rex … novo auctus hymenaeo Cat., Thetis humanos non despexit hymenaeos Cat.; metaf. (o živalih) = paritev, parjenje: aetas Lucinam iustosque pati hymenaeos (zev!) desinit ante decem … annos V.

3. pesn. Hymenaeus -ī, m (= Hymen) Himenáj, poročni (svatbeni) bog: Varr., Sen. tr., Stat., Tert., Pall., Cl., Serv., Ciconum Hymenaeus ad oras tendit O.; v zvezi Hymen, Hymenaee O., Cat.

hymni-dicus 3 (hymnus in dīcere) ki poje himne (hvalnice, slavospeve): Eccl.; kot subst. hymnidicus -ī, m pevec himen (hvalnic, slavospevov): Eccl.

hyoscyamum -ī, n: Cels. ali hyoscyamus -ī, m: Col., Plin., Marc. (gr. ὑοσκύαμος) bot. črvivec, zobnik. Pokvarjena soobl. iusquiamus: P. Veg., Pall., Plin. Val. — Od tod adj. hyoscyaminus 3 (gr. ὑοσκυάμινος) iz črvivca, iz zobnika: oleum Plin.

hypaethros -on (gr. ὕπαιϑρος, -ον) pod milim nebom, nepokrit, odkrit, razkrit, odprt: ambulatio, aedes, aedificium Vitr. Od tod subst.

1. hypaethros -ī, f svetišče, katerega soba je na sredini brez strehe: Vitr.

2. hypaethra -ōrum, n nepokriti prehodi: Vitr.

hypogaeos -on (gr. ὑπόγαιος) podzemeljski: loca Cael.; od tod subst. hypogaeum (vulg. hypogēum) -ī, n (gr. ὑπόγαιον) podzemeljski hram, podzemeljska klet, poseb. grobnica: Vitr., Petr.