Franja

on¹ [ɔn] predlog

1.
na (on earth, on the radio)

2. figurativno
na (based on facts ki temelji na dejstvih, on demand na zahtevo, to borrow on jewels izposoditi si denar na nakit, a duty on silk carina na svilo, interest on one's capital obresti na kapital)

3.
(ki si sledi) za (loss on loss izguba za izgubo)

4.
(zaposlen) pri, v (to be on a committee, jury, the general staff biti v komisiji, v poroti, pri generalštabu)

5.
(stanje) v, na (on duty v službi, dežuren, on fire v ognju, gori, on strike v stavki, on leave na dopustu, on sale na prodaj)

6.
(namerjen) na, proti (an attack on s.o. napad na koga, a joke on me šala na moj račun, the strain tells on him napor ga zdeluje)

7.
(predmet, tema) o (a lecture on s.th. predavanje o čem, to talk on a subject govoriti o nekem predmetu)

8.
(časovno za en dan) v, na; po, ob (on Sunday v nedeljo, on April 1 prvega aprila; on his arrival ob njegovem prihodu, on being asked ko so me vprašali)

9.

Razno:

that is a new one on me to je zame novo, za to še nisem slišal
she is all day on me ves dan me gnjavi
on an average povprečno
away on business službeno odsoten
on the contrary nasprotno
on edge ko na trnju, nervozen
on foot peš
on hand pri roki, na zalogi
on one's own samostojen, neodvisen
on the instant takoj
to live on air živeti od zraka
on pain of death pod smrtno kaznijo
on principle načelno
on purpose namenoma
on receipt po prejemu
on a sudden nenadoma
on time točno
on the whole v glavnem
on my word na mojo častno besedo
have you a match on you? imaš kakšno vžigalico pri sebi?
ameriško, pogovorno to have nothing on s.o. ne imeti nič proti komu

Onkelehe, die, in Onkelehe leben živeti na koruzi

opinion [əpínjən] samostalnik
mnenje, nazor, domneva, prepričanje, presoja
pravno obrazložitev sodbe

to be of opinion that biti mnenja, da
public opinion javno mnenje
opinion poll anketa za raziskavo javnega mnenja
a matter of opinion stvar prepričanja
in my opinion po mojem mnenju
to act up to one's opinions živeti po svojih nazorih
to form an opinion of ustvariti si mnenje o
to have no opinion of misliti slabo o kom, ne ceniti

opprobre [ɔprɔbr] masculin sramota, ponižanje, sramotni madež

couvrir, accabler quelqu'un d'opprobre ponižati, osramotiti koga
il est l'opprobre de sa famille on dela sramoto svoji družini
vivre dans l'opprobre živeti v zavrženosti

opulence [ɔpülɑ̃s] féminin veliko bogastvo, izobilje; bohotnost, bujnost

vivre, nager dans l'opulence živeti, plavati v izobilju, bogastvu
opulence des formes bogastvo oblik

opulencia ženski spol veliko bogastvo, obilje, pretek

vivir en opulencia živeti v blagostanju, obilju

Orcus -ī, m

1. podzemlje, kraljestvo (dežela) mrtvih, kraljestvo mrtvih (naspr. terra): Lucr., Pr. idr., primis in faucibus Orci V., missus ad Orcum H., demittere Orco V.

2. meton. smrt, pogibel, uničenje, poguba: metit Orcus grandia cum parvis H. smrt pokosi velike in majhne stvari, Orcum morari H. muditi smrt = dalje živeti, accire vocibus Orcum Lucr., cum Orco rationem habere Varr. ali ponere Col. urediti (urejati) račune z Orkom (= s smrtjo), obračuna(va)ti z Orkom (= s smrtjo), ianua haec Orci Pl. (o hiši zvodnika).

3. pooseb. bog podzemlja, Órk = Pluton: Enn. ap. Varr., Pl., Ter., O., Ap. idr., Verres alter Orcus Ci., aliquem Orco mactare L., pallidus Orcus V.

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

osámljen lonely, solitary, isolated; secluded, recluse, retired; out-of-the way; sporadic

osámljeno živeti to live in seclusion

osámljen seul, esseulé, solitaire; isolé, à l'écart, écarté, reclus, retiré

živeti osamljen vivre seul (ali retiré, reclus, à l'écart), mener une vie retirée, vivre loin du monde
čutiti se osamljenega se sentir seul
osamljen zaselek hameau moški spol écarté (ali retiré, solitaire)

oscurità f

1. tema, mrak; zamračitev:
oscurità di mente zamračitev uma

2. pren. nejasnost, nerazumljivost, obskurnost

3. pren. nepoznanje, nepriznanje:
vivere nell'oscurità živeti nepriznan

ours [urs] masculin medved; figuré godrnjač

ours blanc, brun beli, rjavi medved
ours en peluche medvedek (igrača)
ours mal léché (figuré) neotesanec; človek, ki ne mara družbe
tourner comme un ours en cage (familier) hoditi sem in tja brez razloga
vivre en ours živeti kot divjak

ovatta f vata:
d'ovatta pren. puhast, lahen
vivere nell'ovatta pren. živeti mehkužno, udobno

pace¹ [péis] samostalnik
korak, koračaj (tudi figurativno dolžinska mera)
hoja; hitrost, tempo; korak, drnec, kljusanje (konja)

at a great (ali spanking) pace v hitrem tempu
pace for pace korak za korakom
to go the pace hitro iti (hoditi), figurativno veselo živeti, zapravljati
to hit the pace hiteti
to keep pace with iti v korak s čim
figurativno to put s.o. through his paces preizkusiti koga; dati komu priložnost, da pokaže svoje zmožnosti
to quicken one's pace pospešiti korak
to set the pace diktirati tempo
to show one's paces pokazati svoje zmožnosti
geometrical (ali great) pace 5 čevljev (1,524 m)
vojska ordinary pace navadni korak
vojska quick pace hitri korak

pace f

1. mir:
firmare la pace skleniti mir
trattato di pace mirovna pogodba

2. mir, sloga, složnost:
far pace con qcn. pobotati se s kom
vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi

3. mirnost, vedrina:
darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
sopportare in pace pogumno prenesti
con vostra buona pace brez zamere
santa pace! za božjo voljo!

4. knjižno blaženost:
la pace eterna večna blaženost

5. mir, (telesno) ugodje:
lasciare in pace ne nadlegovati
non dare pace preganjati, mučiti

pacha [paša] masculin (turški) paša; argot, marine komandant vojne ladje

mener une vie de pacha, faire le pacha živeti kot paša

padre moški spol oče; duhovnik, pater; povzročitelj, začetnik, avtor; očetovski zaščitnik

padre adoptivo krušni oče, rednik
padre de almas dušebrižnik
padre espiritual spovednik
Padre Nuestro, Padre nuestro očenaš
padre de pila krstni boter
Padre Santo sveti oče, papež
caballo padre (plemenski) žrebec
tal padre tal hijo jabolko no pade daleč od drevesa
padres pl starši; predniki
dormir con sus padres ne več živeti, že mrtev biti

pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
arbre masculin à pain krušno drevo
pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
pain des anges, céleste (religion) hostija
pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
pain de beurre štruca masla
pain azyme opresni kruh (pri Judih)
pain bis mešan, otrobov kruh
pain blanc bel kruh
pain de boulanger pekovski kruh
pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
pain chapelé hrustav kruh
pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
pain d'épice medenjak
pain frais svež kruh
pain de fromage hleb sira
pain grillé pražen, popečen kruh, toast
pain long dolga štruca kruha
pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
pain de mie kruh s tanko skorjo
pain mollet, à la reine mlečni kruh
pain de munition vojaški kruh, komis
pain noir črn, ajdov kruh
pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
pain rassis, dur star kruh
pain de régime dietičen kruh
pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
pain sec kruh brez dodatka
pain de savon kos mila
pain de seigle ržen kruh
pain de sucre čok sladkorja
pain de trouille oljne tropine
pain viennois bel mlečen kruh
avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
demander, mendier son pain živeti od miloščine
gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje

palace [palas] masculin luksusni hotel; (familier)

mener la vie de palace razkošno živeti

pane¹ m

1. kruh:
impastare il pane mesiti kruh
cuocere il pane peči kruh
pane fresco svež kruh
pane stantio star kruh
pane bianco bel kruh
pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
buono come il pane dober kot kruh
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
guadagnarsi il pane služiti kruh
mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
perdere il pane biti ob delo
rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

2. kulin.
pan di Spagna kolač

3. pren. duševna hrana:
mangiare il pane pentito kesati se
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

4. ekst.:
un pane di burro štruca masla
pani di metallo kovinske palice

5. bot.
albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)