Franja

torus -ī, m (etim. nezanesljivo razložena beseda) vzbuh, vzboklina, izboklina, nabuhlina, svaljek; od tod

1. svitek, zvitek, žmula: vitis tribus toris ad arborem reliquetur Col. s trojno v svitek zvito žico, tori funiculorum Plin., funis tres toros habeat Ca. naj se zvije iz treh žic.

2. zanka, pentlja, trak, starejše ovoza pri vencu; pren.: Ci.

3. mišica, mesenina: lacertorum tori Ci. (poet.), tori corporis Plin., auro cohibere lacertos et solidis gemmas apposuisse toris O., comantes excutiens cervice toras V. grivaste mišice, grivo, colla tument toris O. vrat je nabrekel od mišic, je zajeten, cum tibi tori creverint Sen. ph., taurus, qui magnitudine ac toris (debelost, moč) ceteros mares vicit Sen. ph.; metaf.
a) debelina veje ali rastline: Ap., Plin.
b) dvig, izboklina, nabuhlina, vzboklina, izstop nabreklih žil: tori venarum Cels.

4. tórus, svitek, opas, obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov: Vitr.

5. blazina, vzglavnik: torus impositus lecto O., ne toro quidem cubuisse Suet., toro resupina O. napol ležeča na (nosilnični) blazini.

6. sinekdoha ležišče, blazinjak, počivalo, postelja, zofa: Stat. idr., se toro ponit O., inde toro pater Aeneas sic orsus ab alto V., discubuere toris O., antiquis torus e stramento erat Plin. ambierantque torum O., torum sternere O., Iuv., torum premere (dotakniti se) O.; pren.: viridante toro consederat herbae V., praebuit herba torum O., riparum tori V., Stat. brežne vzpetine, tori pulvinorum Plin. višine (vrtnih) gredic; occ.
a) zakonska postelja: (s celotnim izrazom) torus genialis V., T., Val. Max., non Hymenaeus adest … Eumenides stravere torum O., receptus in torum Plin., torus illicitus Sen. tr., consors ali socia tori (gr. ἄκοιτις) O. zakonska družica, soproga, žena; od tod meton. α) zakon, ljubezen: torum promittere O., sacra tori O. poročna slovesnost; toda: obscenus torus O. prepovedano ljubimkanje. β) priležnica, ljubica, ljubimka: Alexander torum donavit artifici Plin.
b) mrtvaški oder, pare, skolke: toro mortua componar O., exstructos toros obtentu frondis inumbrant V. — Soobl. torum -ī, n: Varr. ap. Non., Lact.

várati to deceive; to cheat; to delude; to dupe; to impose (upon); to trick; to swindle

naši čuti nas često varajo our senses often lead us astray
ta žena vara svojega moža this woman is unfaithful to her husband
várati se (motiti se) to be mistaken
varaš se you are mistaken
várati se v kom to be deceived in someone
várati se to deceive oneself, to delude oneself
pustiti se várati to be a dupe (od koga of someone)

vertu [vɛrtü] féminin krepost, čednost, vrlina; technique svojstvo, lastnost; učinkovitost

vertu curative zdravilna moč
en vertu de na temelju, zaradi, ustrezno
pratiquer la vertu živeti krepostno
femme de petite vertu lahkoživka
c'est un prix de vertu vzgledna ženska, žena
faire de nécessité vertu iz sile krepost narediti, neprijetne in neizogibne stvari rade volje prenašati ali delati
en vertu de ce principe ustrezno temu načelu
en vertu de quoi zakaj, zaradi česa(r)

vikár cerkveno (anglikanski) vicar; (kurat) curate

apostolski vikár vicar apostolic
žena anglikanskega vikárja arhaično vicaress
vikárski vicarial

virtue [və́:tju, -ču:] samostalnik
krepost, vrlina, čednost, odlika
figurativno čistost, nedolžnost, neoporečnost; dobra lastnost; sposobnost; vrlost; prednost, visoka vrednost; delovanje, učinkovitost, uspeh
zastarelo pogum, duh (moža)

without virtue brezuspešno, brez učinka
by virtue of s pomočjo; na temelju (česa)
in virtue of zaradi, na temelju
in virtue whereof na temelju česar
a woman of virtue krepostna žena
a lady of easy virtue lahkomiselna, nekrepostna žena
patience is a virtue potrpežljivost je vrlina
virtue is its own reward krepost je sama sebi nagrada
to make virtue of necessity iz sile (nuje) napraviti vrlino

vitta -ae, f (sor. z viēre)

1. naglavna obveza (poveza), naglavni trak (povoj), šapelj
a) darilnih živinčet in za darovanje namenjenih oseb: O., Iuv. idr., auro vittisque velatus iuvencus V., vittae deûm (bogovom posvečene), quas hostia gessi V.
b) svečenikov in svečenic, tudi pesnikov in drugih svetih mož: Lucan., Val. Fl. idr., Anius niveis circumdata tempora vittis concutiens et tristis ait O., Phoebi sacerdos … vittis redimitus tempora V., Helenus … exorat pacem divom vittasque resolvit sacrati capitis V. (ker hoče prerokovati), his niveā cinguntur tempora vittā V.
c) poštenih svobodnorojenih žena in deklic: Pl., Pr. idr., vitta coërcuerat neglectos alba capillos O., crinales vittae O., quamvis vittae careatis honore O., vittae tenues, insigne pudoris O.

2. obvezilo, poveza, obvezilnica, ovojni trak (na posvečenih stvareh)
a) okrog žrtvenika ali dreves: molli cinge haec altaria vittā V., stant Manibus arae, caeruleis maestae vittis V., quercum vittae sertaque cingebant O.
b) volneni trak, s katerim so ovijali veje prosilci za varstvo, milost ali pomoč: vittā comptos voluit praetendere ramos V., praeferimus manibus vittas ac verba precantia V., audierat laurumque manu vittasque ferentem O., decorae (= decoratae) supplice vittā H.

weiß² bel; weißer Fleck bela lisa; weiße Frau bela žena, žalik žena; weiße Blutkörperchen Medizin levkociti; weißes Haar beli lasje; das weiße Haus bela hiša; weißer Käse skuta; weiße Magie bela magija; weißes Mehl bela moka; weiße Rasse belci, bela rasa; weißer Sonntag bela nedelja; weißer Tod smrt v snegu; weiße Waren brezimno blago, blago brez znamke; weiß werden postati bel; weiß machen pobeliti; eine weiße Weste haben imeti čisto vest

womanhood [wúmənhud] samostalnik
ženskost, ženska zrelost; ženstvo, ženski svet, ženski spol; položaj (odrasle) ženske; dostojanstvo žene

to reach womanhood postati žena

zapík (-a)

A) m pog. fine:
kmalu bo vsemu zapik presto andrà in malora tutto
narediti čemu zapik farla finita con qcs.

B) zapík inter. basta; finito:
moja žena bo in zapik sarà mia moglie: punto e basta!

zapiti glagol
1. (zapraviti zaradi popivanja) ▸ eliszikS sejma se vrne šele po tednu dni, saj je več kot polovico izkupička zapil. ▸ A vásárról csak egy hét után tér haza, hiszen a bevétel több mint felét elitta.
Žena se dere na moža: "Ti vso svojo plačo zapiješ, najini otroci pa morajo biti lačni, goli in bosi!" ▸ A feleség ordít a férjére: „Te az egész fizetésedet eliszod, a gyerekeinknek pedig éhezniük kell meztelenül és mezítláb!”

2. neformalno (proslaviti z alkoholom) ▸ ráiszik, rámulat
Tako pomembno zmago je seveda treba zapiti, tako kot se spodobi. ▸ Egy ilyen fontos győzelemre természetesen rá kell inni, ahogy illik.
Po starem reku je treba rojstvo zapiti, da bo otrok zdrav. ▸ A régi mondás szerint a születésre rá kell mulatni, hogy a gyerek egészséges legyen.

zapiti se povratni glagol
1. (postati alkoholik) ▸ elissza az eszét, elissza az agyát
Če so ljudje v resni in stalni krizi, znorijo, se zapijejo ali pa se obesijo. ▸ Ha az emberek komoly és állandó válságban vannak, megbolondulnak, elisszák az agyukat vagy felakasztják magukat.
Ko žena naredi samomor, se mož zapije, sina pa da v rejo. ▸ Amikor a feleség öngyilkosságot követ el, a férj elissza az eszét, a fiúkat pedig nevelőszülőkhöz adja.

2. (postati pijan) ▸ leissza magát, lerészegedik, berúgČlovek bi se po ogledu filma najraje zapil! ▸ Az ember a film után a legszívesebben leinná magát!
Najbolj mi je zamerila, ker sem se ob rojstvu sina do konca zapil in je nisem prišel obiskat niti v porodnišnico. ▸ Leginkább azt vette zokon, hogy a fiunk születésekor teljesen berúgtam és nem látogattam meg a szülészeten.
Film govori o alkoholiku, ki se odloči, da se bo zapil do smrti. ▸ A film egy olyan alkoholistáról szól, aki eldönti, hogy halálra issza magát.

zapustíti (-ím) | zapúščati (-am)

A) perf., imperf.

1. abbandonare, lasciare, mollare; pog. piantare:
zapustiti službo mollare il lavoro
moči so ga zapustile le forze lo abbandonarono
zapustiti deželo lasciare il paese
žena je ob smrti zapustila dva otroka la moglie, morendo, lasciò due figli
zapustiti premoženje sinu lasciare (in eredità) il patrimonio al figlio
pren. zapustiti vse piantare baracca e burattini

2. perdere, venir meno (a qcn.):
razum, spomin, vid zapušča starega človeka l'intelletto, la memoria, la vista vengono meno con l'età avanzata

3. šol. (zapuščati šolo, študije) abs. abbandonare

4. uscire:
zapustiti funkcijo uscire di carica
zapustiti bolnico (biti odpuščen iz) essere dimesso dall'ospedale
zapustiti boj uscire dalla mischia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sreča ga je zapustila la fortuna l'ha abbandonato
zapustiti kolesnice starega uscire dal solito binario
zapustiti posteljo guarire
evf. zapustiti (ta) svet morire
rel. zapustiti duhovni stan spretarsi, gettare la tonaca alle ortiche
šport. zapustiti igrišče dichiarare, dare forfait
voj. zapustiti položaj sloggiare
pren. podgane zapuščajo ladjo i ratti abbandonano la nave
živci ga zapuščajo non riesce più a controllarsi

B) zapustíti se (-ím se) | zapúščati se (-am se) perf., imperf. refl. (zanemariti, zanemarjati se) trascurarsi, lasciarsi andare

zaslúžen, (-žena) gagné, mérité

pošteno zaslužen bien mérité, juste
zaslužena kazen punition ženski spol méritée
težko zaslužen denar argent moški spol péniblement (ali difficilement) gagné

zašíbiti se (-im se)

A) perf. refl.

1. piegarsi, curvarsi (sotto il peso):
veje so se zašibile pod težo mokrega snega i rami si piegarono sotto il peso della neve fradicia

2. crollare (dalla fatica, per lo spossamento):
onemogla žena se je zašibila in sedla na klop la donna crollò esausta sulla panca

B) zašíbiti (-im) perf.

1. piegare, curvare

2. indebolire, fiaccare

zbudíti to wake, to wake up; to waken, figurativno to awaken; to rouse (from sleep), figurativno to arouse

žena me je zbudila ob šestih my wife woke me up at 6 o'clock
hrup ga je zbudil the noise woke him up
slika je zbudila žalostne spomine the picture awoke sad memories
zbudíti k življenju pesniško to awaken to life
zbudíti se to wake (up), to awake, to be roused, to be awakened
navadno se zbudim zgodaj I usually wake up early
zbudíti koga iz letargije, apatije to arouse someone from (his) lethargy, apathy, to shake someone out of (his) lethargy, apathy

zgléden exemplary; model

zgléden oče (soprog) model father (husband)
zglédna žena model wife
zglédno vedenje model behaviour

zia f teta:
zia paterna teta (po očetovi strani)
zia materna ujna; ekst. stričeva žena
zia cugina pog. nareč. očetova, materina sestrična

žênka (-e) f dem. od žena mogliettina; donnina, donnetta

živálca (-e) f dem. od žival bestiolina, animaluccio, animaletto, ekst. cosetta:
živalca se skriva pod listi l'animaletto si nasconde sotto le foglie
njegova žena je čedna živalca sua moglie è una cosetta carina

ἄκοιτις, ιος, ἡ soproga, žena.