Franja

nèdjelja ž (ijek.), nèdelja ž (ek.)
1. nedelja: -ama se odmaramo od svakodnevnih poslova; praznovati -u; osvanula je nedjelja prišla je, napočila je nedelja; Cvijetna, Cvetna nedjelja cvetna nedelja; sirna nedjelja pustna nedelja; mlada nedjelja prva nedelja po mlaju; bijela, bela nedjelja bela nedelja
2. teden: kroz -u dana čez teden dni; od danas za tri -e čez tri tedne; čista nedjelja prvi teden velikonočnega posta; velika, strasna nedjelja veliki teden

ne-fās, n indecl. (nĕ in fās) kar nasprotuje božjemu, zato pa tudi moralnim in naravnim zakonom

I. subst.

1. krivica, brezbožnost, greh(ota), pregreha, zločin(stvo), skrunitev, zlodéjstvo, blazno, zločinsko dejanje, hudobija, hudobnost, sramotno dejanje, grozno (grozovito) dejanje, grozovitost, grozota (naspr. fās): Cl., quod nefas ad religionem pertinet N., ubi fas versum usque nefas V., dirum nefas in pectore versat V. = samomor, lex maculosum edomuit nefas H. prešuštvo(vanje), cum fas atque nefas exiguo fine libidinum discernunt avidi H., in omne nefas se parare O., fasque nefasque confusura ruit O., civile nefas ubi nefas belli Lucan. državljanska (domača) vojna, ad scelus atque nefas purpura ducit Iust., quod tantum nefas … construxisset Iust.; preg.: per omne fas ac nefas secuturi vindicem libertatis L. v dobrem in zlu, „čez drn in strn“.

2. meton. (o živih bitjih) gnusoba, grdoba, spaka: namque etsi nullum memorabile nomen feminea in poena est habet nec victoria laudem, extinxisse nefas (= Helenam) V., Stygii quae numina regni infernumque nefas et mersos nocte furores impia tam saeve gesturus bella litasti? Lucan. —

II. adj.

1. (z verskega stališča) nedopustno, nedopuščeno, nedovoljeno, ne prav; najpogosteje s subjektnim inf. ali ACI: Iove tonante cum populo agi nefas fuit Ci., ea sacra manibus attingi nefas fuit Ci., quibus nefas est deserere patronos C.; s sup. na -u: quod nefas est dictu Ci., dictu nefas prodigium V. neizrekljivo; v raznih drugih skladih: quartus (sc. Mercurius) Nilo patre (sc. natus), quem Aegyptii nefas habent nominare Ci., quod se patriae irasci nefas esse duceret N., fanum Neptuni est Taenari, quod violari nefas putant Graeci N. imajo za grešno, štejejo za greh; brez določnega glag.: corpora viva nefas Stygiā vectare carinā V.; kot vmesni vzklik = strašno! grozno! o groza! grozota! nezaslišano!: sequiturque, nefas! Aegyptia coniunx V., Lavinia virgo visa, nefas, longis comprendere crinibus ignem V., quatenus, heu nefas, virtutem incolumem odimus H., Troia (nefas!) commune sepulcrum Asiae Europaeque Cat., cum sociis (nefas!) dimicatum est Fl.; kot prastar stalni izraz v koledarju pontifikov, ki so ga dodajali sodnim praznikom: nefas (sc. in iure agi) ni dovoljeno (sc. razpravljati pred sodiščem, sodne obravnave niso dovoljene): Varr. (prim. nefāstus).

2. (z izvenverskega stališča) kar ni prav = nedopustno, nedopuščeno, nedovoljeno, nekoristno, tudi nemožno, nemogoče: cui nihil umquam nefas fuit nec in facinore nec in libidine Ci., quia profecto videtis nefas esse dictu miseram fuisse talem senectutem Ci., levius fit patientiā, quidquid corrigere est nefas H. kar koli ni mogoče obrniti na bolje, spremeniti na bolje.

Neger, der, (-s, -)

1. črnec

2. zastiralo (za zaščito pred neželeno svetlobo) figurativ angebenwie zehn nackte Neger bahati se čez vsako mero

nékaj algo; alguna cosa; una cosa; un poco

nekaj vedeti (jesti) saber (comer) algo
nekaj ti bom rekel voy a decirte una cosa
nekaj drugega otra cosa
to je nekaj drugega eso es otra cosa, fam eso es harina de otro costal
nekaj denarja algo (ali un poco) de dinero
nekaj nerazumljivega (smešnega) algo incomprensible (ridículo)
nekaj čez 50 peset algo más de 50 pesetas, 50 pesetas y pico
nekaj časa algún (ali durante cierto) tiempo
pred nekaj dnevi hace algunos (ali pocos) días
to pa je nekaj! ¡así se habla!; es aceptable
iz njega bo nekaj es un hombre que promete (ali que llegará a ser algo)
to bi bilo nekaj zate esto te vendria muy bien (ali sería buena cosa para ti)
napisati nekaj vrstic escribir un par de líneas, fam escribir cuatro líneas

nekako

1. irgendwie
nekako drugače irgendwie anders, anderswie

2. (za silo) schlecht und recht:
še nekako gerade noch

3. (približno) etwa, so um (nekako čez pol ure etwa in einer halben Stunde, nekako 100 m etwa 100 m, nekako sto kil so um hundert Kilo)

nȅkī -ā -ō
1. neki, nekateri: neki idu tamo, ovamo
2. za -o vrijeme čez nekaj časa; tu neki dan pred kratkim; u -o doba dana pozno podnevi; to bez -e nije to ni brez vsega; kao -im čudom kot po nekakem čudežu; u -u ruku na neki način, nekako

nȅmōć nȅmoći ž
1. nemoč, slabost
2. nezmožnost, nemoč: snošajna, obljubna, spolna, oplodajna nemoć
3. staračka nemoć starčevska oslabelost, ostarelost
4. velika nemoć dial. božjast, padavica
5. dial. bolezen, kuga
6. pilo i jelo se do -i pilo in jedlo se je čez nemoč

ne-sciō -īre -īvī in -iī -ītum (ixpt. ne in sciō)

I.

1. ne vedeti; abs: nesciit videlicet Ci.; z obj. v acc.: nomen Ter., tutores hoc nesciunt Ci., si quid nescierat Ci., nec me pudet fateri nescire, quod nesciam Ci., haec nunc quaero, quae causa fuerit — de Oropo, opinor, sed certum nescio; et, si ita est, quae controversiae Ci. ep. toda ne vem zagotovo; z de (redko): hunc nescire sat scio de illa amica Pl.; z ACI: nesciebam id dicere illam Ter., qui nesciat te stetisse in comitio cum telo? Ci.; po gr. skladu: uxor Iovis esse nescis (nam. te uxorem Iovis esse nescis) H.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nescio, quid narres ali ego, quid narres, nescio Ter. ne vem, kaj hočeš, quid dicam, nescio Ci., nescis, inquit, quanta cum exspectatione, Cotta, sim te auditurus Ci., animae sit (sc. illa vis) ignisne, nescio Ci., cum, quemadmodum sedaret, nesciret N., nescis, quem fugias O.; pass. impers.: utrum consistere uspiam velit an mare transire, nescitur Ci. ep. se ne ve. Iz zveze z odvisnimi vprašalnimi stavki se je razvila skrajšana obl. razstavnega vprašanja nescis an (gl. an), ki se uporablja za izražanje previdne potrditve ali skromno izrečenega subjektivnega prepričanja: constantiam dico? nescio, an melius patientiam possim dicere Ci. ne vem, ali naj bo tako ali bolje, da jo imenujem potrpežljivost = menda bi mogel to bolje imenovati potrpežljivost. — Pomni rekli
a) si nescis O. če morda ne veš, če hočeš (želiš) vedeti.
b) illud (id) quod scis (scies), nescis (nesciveris) Enn., Kom. obnašaš (obnašaj) se, kakor da ne bi vedel (formuli iz pogovornega jezika, s katerima se komu kaj zaupanega zabiča kot skrivnost). — Pt. pr. nesciēns -entis ne vedoč, nevede, nevedoma: ut sentiant te nescientem id dare Ter.; adv. nescienter nevede, po nevednosti: Aug.

2. ne (po)znati: illa illum nescit Pl., n. deos Ter., caeli numina Lucan., litteras Sen. ph., arma Fl., vinum toto nescire Decembri Iuv. ne piti vina, vzdržati se vina, puellae nescivere hiemem V. zime niso spoznale, zaznale; tako tudi nescire sua pericula Lucan. Od tod
a) pt. pr. nesciēns -entis ne poznavajoč: n. sui Ap. ne zavedajoč se, nezaveden.
b) pt. pf. nescītus 3 ne(po)znan: litem intra Gallias antea nescitam primus edidit Sid.

3. ne moči, ne znati = ne ume(va)ti česa, nevešč biti česa, ne biti kos česa, čemu, ne spoznati se na kaj: versus nescire H. ne znati tvoriti verzov, ne spoznati se na verzifikacijo, utram tandem linguam nescio? Ci., qui Graece nesciunt Ci., non tam praeclarum est scire Latine quam turpe nescire Ci.; z inf.: Stoici irasci nesciunt Ci., nisi malo coactus recte facere nescis Ci., stare loco nescit V., nescit equo rudis haerere ingenuus (sc. puer) H., n. quiescere L., n. hoc imitari Cu.; včasih (pesn.) = ne hoteti: nescit vox missu reverti H., virtus capi nescit Val. Max. —

II. Brez vpliva na glagolski naklon se nescio z zaimki povezuje v en pojem; pri tem dobi pronominalen oz. adverbialen pomen in izraža tisto, česar nočemo ali ne moremo zaznamovati s pravim imenom, in sicer

1.
a) kot nepomembno, neznatno, pogosto s stranskim pomenom brezbrižnosti ali prezirljivosti: prope me nescio quis loquitur Pl. ne vem kdo = nekdo, misit ad Caecilium nescio quem Ci. ne vem koga = nekoga, in oppidum nescio quod Ci. v neko meni neznano mesto, nescio qua permotus divinatione Ci. po neki, ne vem kaki slutnji = po neki meni neznani slutnji, nescio quid dissentiens Ci. malo, nekoliko, nescio quid illud factum Ci. čez mero nemožato, me nescio quando venisse Ci. kdaj, enkrat, sententiae nescio unde ex abdito erutae Ci. bog si ga vedi od kod, nescio quid esse putant O., paulum nescio quid Plin. slepa cena, nescio quid frivoli Suet. prava malenkost.
b) kot izvrstno, izredno, izjemno: tum illud nescio quid praeclarum ac singulare solet exsistere Ci. tisti vzor dovršenosti, ki nima sebi enakega, imena katerega pa ne vem, a nescio qua dignitate Ci.

2. zlasti pogosto v zvezah nescio quo modo (casu, pacto), s katerimi želimo naznačiti, da kaj ni gotovo, nedvomno, da se ne zdi hoteno ali da je nedoumno, v sl. = tako rekoč, (tako) nekako, bog ve kako, nehote, nedoumno, nedoumljivo, čudovito: boni nescio quo modo tardiores sunt Ci. nedoumljivo, pecunia nescio quo modo quaesita Ci. bog ve kako, sed nescio quo pacto iam de manibus elabitur Ci.; včasih za izražanje obžalovanja = žal, na žalost, žalibog: nescio quo pacto omnium scelerum … maturitas in nostri consulatus tempus erupit Ci., fit enim nescio quo modo, ut magis in aliis cernamus quam nobismet ipsis, si quid delinquitur Ci. — Pomni: v sklopih nescioquis idr. je o (glagola nescio) vselej kratek: nĕscioquīd maiūs nāscitur īliade Pr.

Opomba: Nenavaden fut. nescībō: Pl.; sinkop. impf. nescibam: Ter., nescibas: Pl., Sen. ph.

nimfa samostalnik
1. (mitološko bitje) ▸ nimfaKalipso je bila morska nimfa, ki se je zaljubila v Odiseja in ga pri sebi obdržala celih sedem let. ▸ Kalüpszó egy tengeri nimfa volt, aki beleszeretett Odüsszeuszba, és teljes hét évig magánál tartotta.

2. (ptica) ▸ nimfapapagájPapige nimfe so zelo prijetne, nezahtevne in lepe sobne ptice. ▸ A nimfapapagájok nagyon kellemes, igénytelen és szép szobamadarak.

3. biologija (razvojna stopnja živali) ▸ nimfaNa dnu rek in jezer živijo številne nimfe ter različni vodni insekti, ki postanejo aktivni, ko pade noč. ▸ A folyók és a tavak fenekén számos nimfa és különböző vízi rovar él, amelyek éjszaka válnak aktívvá.
Nimfe škržatov na jugu ZDA preživijo 13 let pod zemljo. ▸ A kabócák nimfái az USA déli részén 13 évet túlélnek a föld alatt.

4. (privlačna ženska) ▸ nimfa
Čez nekaj dni boste radožive nimfe, pevke, plesalke in igralke z neverjetno energijo spoznali tudi vi. ▸ Néhány nap múlva ti is életvidám nimfák, énekesnők, táncosnők és hihetetlen energiával rendelkező színésznők lesztek.
V Bitoli bodo nagradili Claudio Cardinale, italijansko nimfo s filmskih platen. ▸ Bitolában díjazzák Claudia Cardinalét, a filmvászonról ismert olasz nimfát.

5. ribištvo (vaba na trnku) ▸ nimfa
Prijemi velikih rib so pogosti, lovimo pa jih lahko s suho muho, potezanko ali z nimfo. ▸ A nagy halak kapása gyakori, száraz léggyel, csalihallal vagy nimfával fogjuk ki őket.

nȉtiti -īm
I. napeljevati niti v ničalnici
II. nititi se: ljudi se kroz ženu nite vjekovito ljudje se večno rodijo iz žene; tragovi preko sanjkališta nite se u nedogled sanenci teko čez sankališče v nedogled

noche ženski spol noč; (pozen) večer; tema; zmeda; pesniško smrt

Noche Buena sveta noč
noche de luna mesečna luč
noche toledana noč brez spanja
la noche de la víspera prejšnja noč
noche y día (dia y noche) noč in dan, neprestano
a la noche, por la noche zvečer
a las altas horas de la noche v poznih nočnih urah
a media noche opolnoči
a primera noche v prvih nočnih urah
a la entrada de la noche, al cerrar la noche ob nastopu noči
ayer noche (= anoche) sinoči
de noche ponoči
de la noche a la mañana čez noč, nenadoma, nepričakovano
esta noche nocoj, drevi
se va haciendo de noche, la noche cierra noč pada na zemljo
muy de noche, muy entrada la noche globoko v noči
en plena noche sredi noči
hacer noche (en) prenočiti (v)
pasar la noche noč prebiti, prenočiti
¡buenas noches! lahko noč! dober večer!
a buenas noches na slepo, tjavdan

nocti-cola -ae, m (nox in colere) noč ljubeči: Indus Prud. (zaradi vročine čez dan).

noč [ó] ženski spol (-i …) die Nacht, -nacht (kresna Johannisnacht, Mittsommernacht, kristalna Reichskristallnacht, Kristallnacht, ljubezenska Liebesnacht, majska Mainacht, mesečna Mondnacht, s slano Frostnacht, novoletna Silvesternacht, polarna Polarnacht, poletna Sommernacht, poročna Brautnacht, Hochzeitsnacht, Sveta Christnacht, Šentjernejska Bartholomäusnacht, viharna Sturmnacht, koledniške noči množina [Rauhnächte] Raunächte množina)
Tisoč in ena noč Tausendundeine Nacht
Velika noč das Ostern
kraljica noči Königin der Nacht (tudi rastlinstvo, botanika)
lepotice noči množina die Schönen der Nacht
lahko noč! Guten Abend!, Gute Nacht!
voščiti lahko noč Gute Nacht sagen
vsako noč jede Nacht, allnächtlich
noč za nočjo Nacht für Nacht
pol noči die halbe Nacht
celo noč die ganze Nacht, die Nacht über
cele noči nächtelang
črn kot noč nachtschwarz
dan in noč rund um die Uhr, Tag und Nacht
grd kot noč [häßlich] hässlich wie die Nacht/Sünde
ko pade noč bei Einbruch der Nacht
neko noč eines Nachts
neumen kot noč strohdumm
poljub za lahko noč der [Gutenachtkuß] Gutenachtkuss
prekrokati noč sich eine Nacht um die Ohren schlagen
različen kot noč pa dan verschieden wie Tag und Nacht, himmelweit verschieden
temen kot noč nachtdunkel
čez noč über Nacht, figurativno von heute auf morgen, von einem Tag zum anderen
v noč (bis) in die Nacht hinein
pozno v noč tief in die Nacht hinein, bis in die Puppen
z nočjo mit einbrechender Nacht

nóč night; night-time, nightfall; (tema) darkness, dark

do nóči till dark
pozno v nóč far into the night, till late at night
pred nóčjo before nightfall
vsako nóč every night, nightly
nóč za nóčjo night after night
sredi trde nóči in the dead of the night, at dead of night
preko nóči, čez nóč overnight
pod nóč in the dusk
vso, celo nóč all night (long)
neke nóči one (certain) night
preteklo nóč last night
cele nóči for whole nights
neke temne nóči on a dark night
lahko nóč! good night!
trajajoč vso nóč nightlong, all-night
nóč na dan (24 ur brez prekinitve) around the clock
mesečna nóč moonlit (ali moonlight) night
kresna nóč Midsummer Night
božična, sveta nóč religija Christmas Eve
novoletna nóč New Year's Eve
velika nóč religija Easter
poročna nóč wedding night, nuptial night
šentjernejska nóč zgodovina the Massacre of St. Bartholomew's Eve
polarna nóč the polar night
viharna nóč a dirty night
nóč brez spanja a sleepless night, a restless night
1001 noč Arabian Nights' Entertainments pl, the Arabian Nights pl
nóč se dela it is getting dark; it is growing dark
biti različen kot nóč pa dan to be as different as chalk and cheese
prebiti dobro (slabo) nóč to have (ali to pass) a good (a bad) night
nóč in dan mislim na to I keep thinking of it night and day
vso nóč sem spal I slept the whole night (through)
prebil sem nóč brez spanja I had (ali passed) a sleepless night, I did not sleep a wink all night
vso nóč nisem niti za hip zatisnil očesa I could not get a wink of sleep all night
prekrokati nóč to make a night of it
prebdeti, prečuti nóč to sit up all night
on bdí dolgo v nóč he sits up late, he keeps late hours
delati nóč in dan to work night and day
ostati čez nóč (prenočiti) to stay the night
nóč ga je vzela he slipped away under cover of night

nóč nuit ženski spol

lahko noč! bonne nuit!, bonsoir!
ponoči pendant la nuit, de nuit, la nuit, nuitamment
čez noč pendant la nuit, (kar) du jour au lendemain
noč in dan jour et nuit
vso noč toute la nuit, la nuit entière
pred nočjo, ob nastopu noči à la nuit tombante, à la tombée de la nuit, au crépuscule
noč brez spanja une nuit blanche (ali d'insomnie)
noč se dela il se fait nuit, il commence à faire nuit, la nuit vient (ali tombe)
vso noč ne zatisniti očesa ne pas fermer l'œil de (toute) la nuit
delati pozno v noč travailler jusque tard dans la nuit
božična, sveta noč la nuit de Noël
kresna noč nuit de la Saint-Jean
poročna noč nuit de noces
silvestrska noč nuit de la Saint-Sylvestre
šentjernejska noč nuit (ali massacre moški spol) de la Saint-Barthélemy
velika noč Pâques

nóč (-í) f

1. notte; nottata:
noč se dela si fa notte
noč lega, pada, se spušča annotta
prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
v varstvu noči col favore delle tenebre
biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
pod noč a notte
prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
lahko noč! buona notte!

2. pren. notte:
noč srednjega veka la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati noč in dan lavorare giorno e notte
imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
evf. hčere, prijateljice noči prostitute
geogr. bele noči notti bianche
božična, sveta noč notte di Natale
bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
kresna noč solstizio d'estate
polarna noč notte polare
poročna noč notte nuziale
hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
rel. velika noč Pasqua
pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
PREGOVORI:
noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno

nóč noche f

lahko noč! ¡buenas noches!
čez noč durante la noche
(kar) čez noč (= kmalu in nenadoma) de la noche a la mañana
sredi noči en plena noche
noč je es de noche
noč se dela anochece; comienza a anochecer; está anocheciendo
prebedeti noč pasar la noche en vela
noč in dan día y noche
noč brez spanja noche sin dormir, noche en vela, fam noche toledana
vso noč ne moči spati no poder dormir en toda la noche
vso noč ne zatisniti očesa fam no pegar los ojos en toda la noche
biti vso noč pokonci (na nogah) pasar la noche en pie (ali sin acostarse)
prebiti noč v ... pernoctar (ali pasar la noche) en...
ob nastopu noči a la entrada de la noche, al cerrar la noche
želeti komu prijetno noč desear a alg (que pase) una buena noche
prejšnja noč la noche de la víspera
mesečna noč noche de luna
šentjernejska noč noche de San Bartolomé
silvestrska noč noche f vieja
božična (sveta) noč (rel) Nochebuena f
velika noč (rel) Pascua f (florida ali de Resurrección)

nog|a¹ [ô] ženski spol (-e …) anatomija das Bein, (stopalo) der Fuß; ( medicinaiksasta X-Bein, izbočena Hohlfuß, kadilska Raucherbein, kepasta Klumpfuß, konjska Pferdefuß, Spitzfuß, oksasta O-Bein, ploska Plattfuß, razmaknjena Spreizfuß; pri kipih: počivajoča/razgibana Spielbein, nosilna Standbein)
lesena noga Holzbein
močno se poteča noga Schweißfuß
indijanci Črna noga Schwarzfußindianer množina
pri prižnici: der Fuß
figurativno težka noga pri vožnji z avtomobilom: der Bleifuß
… noge/nog Fuß-, Bein-
(bolezen das Fußleiden, drža die Fußstellung, glivična bolezen die Fußpilzerkrankung, odtis der Fußeindruck, Fußabdruck, zlom der Beinbruch, kad za noge die Fußwanne, letev za noge die Fußleiste, opora za nogo die Fußstütze, opornica za nogo medicina die Beinschiene, ščitnik za nogo der Beinschutz)
ne čutiti noge kein Gefühl im Fuß haben
podstaviti nogo komu (jemandem) ein Bein stellen
zviti si nogo sich den Fuß vertreten
brez noge medicina beinamputiert

na nogi auf dem Fuß
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben

z nogo mit dem Fuß
sunek z nogo šport der Beinschlag
biti z eno nogo v grobu figurativno am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen
dotikati se z nogo koga füßeln
drsati z nogo pri hoji: den Fuß schleifen
vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
zadreti si v nogo pri hoji: sich (etwas) in den Fuß treten
noge množina:
dolge tenke noge Storchbeine množina
iksaste noge X-Beine
z iksastimi nogami x-beinig, X-beinig
oksaste noge Säbelbeine
kratke krive noge Dackelbeine
dobiti noge figurativno Beine bekommen/kriegen, Füße bekommen
imeti mehke noge nicht mehr ganz standfest sein
teči: kar nesejo noge (laufen) was die Beine hergeben
laž ima kratke noge Lügen haben kurze Beine
ne da bi si zmočil noge trockenen Fußes
ožuliti si noge sich wund laufen
razgibati si noge sich die Beine vertreten
vleči noge za seboj pri hoji: die Beine nachziehen, hatschen
komu zvezati roke in noge (jemanden) an Händen und Füßen fesseln
nog množina:
par nog das Beinpaar
nega nog die Fußpflege
potenje nog der Fußschweiß
umivanje nog die Fußwäsche, figurativno die Fußwaschung
razkrečenih nog spreizbeinig
trdih nog steifbeinig
lahkih nog schnellfüßig, leichten Fußes
urnih nog flinkfüßig
ploskih nog plattfüßig
-beinig (tenkih nog storchbeinig)
čez noge über die Füße/Beine
spotikati se čez lastne noge über seine eigenen Füße stolpern

med noge zwischen die Füße/Beine
stisniti rep med noge den Schwanz einziehen (tudi figurativno)

na nogah auf den Beinen
bolan na nogah fußleidend
na negotovih nogah staksig, schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Beinen
na dveh nogah auf zwei Beinen, figurativno (živ) wandelnd
biti na nogah auf den Beinen/Füßen sein, (biti pokonci) auf sein
biti na majavih nogah auf wackligen/schwachen Füßen stehen (tudi figurativno)

na noge auf die Beine
hrom na noge fußlahm
nog na zadnje noge kreuzlahm
dvigniti na noge auf die Beine bringen, lovstvo aufjagen, občinstvo pri koncertu ipd.: mitreißen
pasti na noge auf die Füße/Beine fallen (tudi figurativno)
pomagati na noge komu (jemandem) aufhelfen, auf die Beine/Füße helfen, (jemanden) auf die Beine stellen (tudi figurativno), figurativno (jemandem) auf die Sprünge helfen
postaviti na noge aufstellen, auf die Beine/Füße stellen
postaviti se na lastne noge figurativno sich auf eigene Füße stellen
postaviti se na zadnje noge žival: Männchen machen, schön machen, človek: (upreti se) sich auf die Hinterbeine stellen
šport skok na noge der Fußsprung
šport skok na noge skrčeno der Paketsprung
spraviti na noge auf die Beine bringen/stellen, bolnika: aufpäppeln, občinstvo: mitreißen

od nog von den Füßen
od mladih nog von klein auf, von den Kindesbeinen an, von jung auf
od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
pod noge:
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Steine in den Weg legen
vzeti pot pod noge die Beine in die Hand nehmen, die Beine unter den Arm nehmen

pod nogami unter den Füßen
goreti pod nogami komu (jemandem) heiß unter den Füßen sein
izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren

v nogah in den Beinen

bolečina v nogah der Fußschmerz

za noge für die Füße/Beine
prostor za noge die Beinfreiheit
sprej za noge der Fußspray
vreča za noge der Fußsack

z nog von den Füßen
stresti si kaj z nog (etwas) von den Füßen schütteln

z nogami mit den Füßen/Beinen
težave z nogami das Beinleiden
šport kroženje z nogami das Beinkreisen
otepati z nogami hampeln, um sich schlagen
zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln

nogavic|a ženski spol (-e …) der Strumpf (mrežasta Netzstrumpf, volnena Wollstrumpf), kratka: die Socke (bombažna Baumwollsocke, volnena Wollsocke); (dokolenka) der Kniestrumpf, der Beinling; figurativno der Spartopf, der Sparstrumpf
nogavica čez obraz die Strumpfmaske
hlačne nogavice die Strumpfhose
tovarna nogavic die Strumpffabrik
brez nogavic strumpflos
v nogavicah bestrumpft
v samih nogavicah auf Strümpfen
pas za nogavice der Hüfthalter, der Strumpfhaltegürtel, Strumpfbandgürtel
držka za nogavico der Strumpfhalter
šiv na nogavici die Strumpfnaht
prihranki v nogavici Ersparnisse im Strumpf

non lih

non m liho število
de non lih, brez para, neparen
estar de non preveč(čez mero) biti
quedar de non sam (pre)ostati
de nones nezaseden, prost; brez zaposlitve
dice que nones on se brani; pravi, da ne