Franja

mark¹ [ma:k] samostalnik
znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
britanska angleščina red, ocena (šolska)
ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
vojska tip, model
šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
zgodovina marka, mejno ozemlje

ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
distinctive mark razpoznavni znak
a mark V tank tank tipa V
mark moot občinski zbor, shod
below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
ameriško, sleng easy mark lahkovernež
šport to get off the mark startati
to hit the mark zadeti, uspeti
to leave one's mark pustiti sled
a man of mark ugleden človek
to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
bad marks slabo spričevalo (v šoli)
to obtain full marks dobiti dobre ocene
off the mark čisto napačen, zgrešen
you are quite off the mark zelo se motite
to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
straight off the mark takoj
(god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
to toe the mark storiti svojo dolžnost
up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
marks of punctuation ločila
question mark vprašaj

matematica f

1. matematika:
matematica applicata uporabna matematika
matematica elementare elementarna matematika
matematica pura čista matematika

2. pren. logika, neizpodbitno sklepanje:
se la matematica non è un'opinione šalj. če točno sklepamo

Matíja (-a) m Matteo
PREGOVORI:
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

mātūrēscō -ere, mātūruī (incoh. iz mātūrus)

1. dozore(va)ti, zoreti (o sadovih): Plin., cum maturescere frumenta inciperent C.; (o gnoju): si pus maturuerit Cels. če dozori.

2. metaf. (o človeku, njega telesu, duševnih lastnostih in delih) dozore(va)ti, dorasti (doraščati), odrasti (odraščati), razvi(ja)ti se (čedalje bolj, popolnoma), (o)krepiti se, utrditi (utrjevati) se, (o)jačati se: Sen. ph., partūs (telesni plodi) maturescunt Ci., haec (nymphe) ubi nubilibus primum maturuit annis O. brž ko je stopila v leta, godna za možitev, brž ko je postala godna za možitev, senescentibus vitiis, maturescente virtute L., si virtutes iuvenis maturuissent Plin. iun., libros nondum satis maturuisse Q. še niso godne za izdajo; tudi: lucus maturuit O. je zras(t)el.

medicinski čudež stalna zveza
(o presenetljivem dogodku) ▸ orvosi csoda
Če se ravno ne zgodi medicinski čudež, ne bo nikoli stopila na noge in shodila. ▸ Hacsak nem történik orvosi csoda, soha többé nem fog lábra állni és járni.
Je prva ženska na svetu, ki je zanosila po presaditvi dela jajčnika, kar je medicinski čudež. ▸ Ő az első nő a világon, aki részleges petefészek-átültetés után teherbe esett, ami orvosi csoda.

Meier, der, (-s, -) historische Bedeutung, Geschichte oskrbnik; Pflanzenkunde perla; figurativ wenn ..., denn heiß ich Meier če ..., potem sem jaz avtobus

Meleager (redkeje Meleagros, Meleagrus) -ī, voc. Meleagre: O., Val. Fl., m (Μελέαγρος) Meleáger

1. sin kalidonskega kralja Ojneja (Oeneus), argonavt in udeleženec kalidonskega lova. Sedem dni staremu so Mojre prorokovale, da bo umrl, če zgori poleno na ognjišču; zato je mati Alteja vzela in shranila poleno. Ko pa so njeni bratje ugrabili Atalanti kožo kalidonskega merjasca, ki ga je ubil Meleager, jih je Meleager pobil. Razsrjena Alteja je vrgla poleno v ogenj in Meleager je takoj umrl. Obupana Alteja je naredila samomor, Meleagrove sestre pa so tako objokovale bratovo smrt, da jih je Artemida spremenila v pegatke: O., Val. Fl., Plin., Hyg. — Od tod adj. Meleagrēus 3 (Μελεάγρειος) Meleágrov: Calydon Lucan. Meleagrius 3 Meleágrov, meleágrski: Pleuron Stat. Subst. Meleagris -idis, f (Μελεαγρίς), pl. Meleagridēs -um, f
a) Meleagride, v pegatke spremenjene Meleagrove sestre: O.
b) Meleagridēs (sc. aves ali gallinae) pegatke: Varr., Plin., Suet.; sg. Meleagris: Col.

2. vojskovodja Aleksandra Velikega: Iust., Cu.

3. neki Makedonec: Cu.

même [mɛm] adjectif sam

le, la même isti (isto), ista
moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
ici même prav tu
même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
à même neposredno, naravnost iz
aujourd'hui même še danes, že danes
avant même que še preden
de même (que) prav tako (kot)
du même nom istoimenski
de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
pas même niti ne
quand même kljub temu, vseeno; celó če
pour la même raison iz istega razloga
une seule et même personne ena in ista oseba
en même temps istočasno, hkrati
au même titre z isto pravico
tout de même vendarle, kljub temu
coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
faire de même napraviti enako, prav tako
feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
payer de même monnaie vrniti milo za drago
cela revient au même to pride na isto
(populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj!

mémoire¹ [memwar] féminin spomin

à la mémoire de quelqu'un v spomin na koga
de mémoire iz glave, na pamet, po spominu
de mémoire d'hommes od nekdaj, kar ljudje pomnijo
en mémoire de quelque chose v spomin na kaj
manque masculin de mémoire pozabljivost
mémoire artificielle opora spominu, familier oslovski most
mémoire de lièvre slab spomin, spomin kot sito
mémoire locale, des lieux krajevni spomin
n'avoir auczme mémoire ničesar se ne spominjati
avoir une bonne mémoire, une mémoire fidèle imeti dober, zanesljiv spomin
avoir la mémoire courte imeti slab, kratek spomin
avoir quelque chose en mémoire imeti kaj v spominu
avoir la mémoire toute fraîche, récente de quelque chose imeti (še) v svežem, dobrem spominu
conserver la mémoire de quelqu'un, de quelque chose ohraniti spomin na koga, na kaj
dire, réciter de mémoire povedati, recitirati na pamet
garder quelque chose en mémoire obdržati kaj v spominu
laisser une mémoire honorée zapustiti časten spomin
rafraîchir la mémoire de quelque chose, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un komu kaj zopet v spomin poklicati, spomniti koga na kaj
si j'ai bonne mémoire če se prav spominjam, če se ne motim
cela m'est sorti de la mémoire to mi je ušlo iz spomina
empreint dans la mémoire vtisnjen v spomin

memory [méməri] samostalnik
spomin, sloves (posmrtni)

from (ali by) memory po spominu
in memory of v spomin na
to the best of my memory v kolikor se spomnim
to call to memory poklicati komu v spomin, spomniti se
to commit to memory vtisniti si v spomin
to escape one's memory pozabiti
to have a good (weak) memory imeti dober (slab) spomin
to retain a clear memory of ohraniti v dobrem spominu
if my memory serves me (right) če se prav spomnim
before (ali beyond) memory pred davnim časom
within living memory v spominu sedaj živečih
within the memory of men od pamtiveka
retentive (ali tenacious) memory dober spomin
tehnično memory store skladišče informacij (v stroju, ki obdeluje podatke)

mendà adv.

1. forse, possibilmente, probabilmente:
slabo ji je, menda od slabega zraka si sente male, forse a causa dell'aria cattiva
saj menda ne boš hud, če prisedem non hai niente in contrario se mi siedo?!

2. (v medmetni rabi izraža soglasje) certo:
'Me vzameš s seboj?' 'Menda ja!' 'Mi prendi con te?' 'Ma certo!'

menjavati kot gate frazem
neformalno (pogosto menjavati) ▸ cserélgeti mint a gatyáját
Če pevec menjava punce kot gate, jih bo hotel tudi deček, ki ga občuduje. ▸ Ha az énekes úgy cserélgeti a csajokat mint a gatyáit, akkor az őt csodáló srác is így tesz majd.

meno

A) avv.

1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne

4.
meno male (che) k sreči

5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

Č) agg. invar.

1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!

3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

D) m invar.

1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno

2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj

menos manj; razen

mucho menos mnogo manj
no es aplicado ni mucho menos je vse prej kot marljiv
poco menos que nada toliko kot (tako rekoč) nič, skoraj nič
punto menos que imposible skoraj nemogoče
a menos que (no venga) če (ne pride)
al menos, a lo menos cuando menos, por lo menos vsaj, najmanj
de menos premalo
en menos que se dice v hipu, kot bi trenil
no menos ravno toliko, ravno tako
todos menos tú vsi razen tebe
apreciar en menos manj ceniti
echar de menos pogrešati
no era menos de esperar de V. manj od Vas ni bilo pričakovati
el susto no era para menos strah je bil popolnoma upravičen
cuando menos se lo esperaba nadie ko se je to najmanj pričakovalo, nenadoma, nepričakovano
no puedo menos de ne morem si kaj, da ne bi ...
no pudo menos que reírse ni se mogel vzdržati smeha
son menos de las diez ura še ni deset
venir a menos rakovo pot iti, propasti
menos mal que še sreča, da ...
es lo menos que puedo hacer to je najmanj, kar morem storiti
¡menos puedes saberlo tú! ti moreš to še manj vedeti!
¡será a. menos! takó hudó vendarle ne bo!
¡menos a ti!, ¡a tí menos! tebi še manj! tebi še posebno ne!
¡ni mucho menos! še malo ne! še dolgo ne!

mentiō¹ -ōnis, f (prim. mēns, memini, moneō) omemba, omenitev, opomin, predhoden ali mimogreden, bežen nasvet, predlog, sprožitev, pobuda k čemu; s subjektnim gen.: plebis L.; z objektnim gen.: tui, civitatis Ci., in mentionem alicuius incĭdere Caecil. fr., Ci. slučajno omeniti koga, mentionem facere alicuius rei Ci., Q. ali de aliquā re, de aliquo Ci., N. omeniti (v misel vzeti) koga, kaj, govor usmeriti h komu (k čemu), besedo napeljati na koga, kaj, sprožiti kaj; v enakem pomenu tudi mentionem alicuius rei habere L., Vell. ali movere ali inferre, iacere Vell. ali inicere H. ali introducere Val. Max. ali mentionem de aliqua re agitare L., mentionem facere cum aliquo de aliquā re Pl. ali samo m. facere cum aliquo (sc. de re) Pl. omeniti komu kaj, v pogovor se zaplesti s kom o čem, (po)meniti se, sporazume(va)ti se s kom o čem; incĭdit mentio de uxoribus L. beseda je nanesla na soproge, na misel so jim prišle soproge, v pogovoru so se spomnili soprog; mentionem alicuius rei incohare L. začasno (za zdaj) omeniti (v misel vzeti) kaj, mentionem facere ali inferre, ut … Pl., L., si mentionem fecero de filiā, ut mihi despondeat Pl. če bom snubil hčer, mentionem inferre, quid eo die faciendum esset L. napeljati govor na to, kaj je treba storiti tega dne, secessionis mentiones ad vulgus militum occultis sermonibus serere L. (vojakom) prostakom pogosto na skrivaj govoriti; occ. (o konzulatu ali senatorju) mentionem facere in senatu Ci., Corn. idr. spregovoriti o čem, sprožiti kaj.

mentior -īrī -ītus sum (iz mēns, kakor partior iz pars): „izmisliti (izmišlj(ev)ati) si kaj“

I. intr.

1. pesniti, izmišljevati si zgodbe: ita mentitur (sc. Homerus) H.

2. ne držati besede, besede (obljube) ne izpolniti (izpolnjevati), besedo umakniti (umikati): quod promisisti mihi, quod mentita, inimica es Cat., m. honestius Ci., m. alicui Kom., H.; o stvareh: numquam tellus mentita colono Sil.

3. hote ali nehote lagáti (se), zlagati se (naspr. verum dicere): palam Pl., facile et palam Q., aperte Ci., ne ioco quidem m. H., si te mentiri dices verumque dicis, mentiris Ci., m. adversus aliquem Pl. ali apud aliquem Pl., Ci. ali ad aliquem Gell. ali alicui Aug. (z)lagati se komu, pred kom, nalagati koga, mentiri (de) aliquā re, mentiri de aliquā re Ci. idr., m. pro testimonio Gell. krivo pričati, lustro mentitus est Ap. za pet let se je preveč (z)lagal, mentire (= mentiris) motiš se; kot zatrditev: mentior si Ci., Tert. lagal bi, imejte me za lažnivca, če (ne), toda: redargue me, si mentior Ci. ali si mentiar, ultima, quā fallam, sit Venus illa mihi O. če lažem; o stvareh: Q., frons, oculi, vultus persaepe mentiuntur, oratio vero saepissime Ci., fama si non est mentita O., haec signa numquam fere mentientia Ci. nelažna; subst. pt. pr. mentiens -entis, m (= gr. ψευδόμενος) prevara, zmota, sofizem, zmoten, napačen sklep: Ci. —

II. trans.

1. izmisliti (izmišljati) si: gloriam rerum O., eius consilio tantam rem est mentitus S.

2. lažno (po)kazati, napačno (krivo) trditi (zatrjevati), lažno ustiti se, delati se (npr. bolnega), pretvarjati se, hliniti, posne(ma)ti, po krivem si prisvojiti (prisvajati), (pre)slepiti, (pre)mamiti s čim: auspicium L., sacrum, amorem, fugae causam, sani capitis dolores O., somnum Petr., ne quid imprudenter aut ignorantes adfirmemus aut scientes mentiamur Sen. ph., res, quas mentiris O. s katerimi se lažno bahaš, mentimur regnare Iovem Lucan. napačno trdimo, da je Jupiter kralj, ni res, da vlada Jupiter, puerum O. delati se dečka, iuvenem tinctis capillis Mart., se Persei filium ingenti asseveratione L. epit. lažno se izdajati za, regiae stirpis alicuius originem Vell., Iust., centum figuras O.; o stvareh: in quibus nihil umquam immensa et infinita vetustas mentita sit Ci., nec varios discet mentiri lana colores V., sunt etiamnum novicii duo colores e vilissimis: viride est quod Appianum vocatur et chrysocollam mentitur Plin.

3. lažno obljubiti (obljubljati), lažno obetati, lažno napoved(ov)ati, obljubiti in ne držati besede, (pre)varati: noctem Pr., et quaecumque in me fueras mentita fateri Pr., fidem tyrannis Cl.; o stvareh: semel fac illud, mentitur tua quod subinde tussis Mart., spem mentita seges H. — Pt. pf. s pass. pomenom mentītus 3 zlagan, lažen, lažniv, izmišljen, ponarejen, posnet, potvorjen: Pl., Pr., Sen. rh., Q., Stat., Lact., Priami clipeos mentitaque tela adgnoscunt V., mentiti fictique terrores Plin. iun., se mentitis superos celasse figuris O., m. fama, m. nomen O., m. vox Val. Fl., honor Poeta ap. Suet. — Act. soobl. mentiō -īre: Vulg.

Opomba: Star. fut. I mentibitur, mentibimur: Pl.; star. inf. pr. mentirier Pl.

mésto ville ženski spol ; (krajevno) lieu moški spol , endroit moški spol , place ženski spol , emplacement moški spol ; (položaj) position ženski spol , poste moški spol , charge ženski spol ; (v knjigi) passage moški spol

častno mesto place d'honneur
delovno mesto lieu (ali place) de travail, place, emploi moški spol
glavno mesto capitale ženski spol, métropole ženski spol
obmorsko mesto ville côtière (ali du littoral)
prosto mesto place vacante, emploi moški spol vacant, vacance ženski spol
staro mesto vieille ville, cité ženski spol
svobodno mesto ville libre
učno mesto place d'apprentissage
na mestu samem, na licu mesta sur place, sur les lieux
na višjem mestu en haut lieu
na mestu koga odpustiti congédier quelqu'un sur-le-champ
če bi bil jaz na vašem mestu si j'étais à votre place, familiarno si j'étais de vous
načrt mesta plan moški spol de la ville

mésto (-a) n

1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario

6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale

mésto ciudad f ; plaza f , puesto m ; lugar m ; sitio m ; (v knjigi) pasaje m

glavno mesto capital f; metrópoli f
podeželsko mesto ciudad f de provincia (ali provinciana)
svetovno mesto metrópoli f, cosmópolis f, gran urbe f
svobodno mesto ciudad f libra
obmorsko mesto ciudad f marítima
stari del mesta parte f antigua de una ciudad
načrt (plan) mesta plano m de la ciudad
častno mesto puesto m (ali sitio m) de honor
na mestu (fig) en el acto, inmediatamente
na mestu koga usmrtiti (umreti) dejar a alg (quedarse) en el sitio
delovno mesto empleo m, puesto m
prosto (nezasedeno) mesto vacante f; puesto m (ali plaza f) vacante (ali libre)
tu ni nobenega mesta več ya no hay sitio
ne se ganiti z mesta no moverse del sitio
ne priti z mesta no avanzar
če bi jaz bil na tvojem mestu si yo estuviera en tu lugar
imeti srcé na pravem mestu tener el corazón en su sitio

meteor samostalnik
1. v astronomiji (nebesni pojav) ▸ meteor, hullócsillagSvetle meteorje bomo videli vsako noč, če bomo opazovali nebo, ki ni oblačno. ▸ Világos hullócsillagokat minden éjjel láthatunk, ha a felhőtlen eget figyeljük.

2. (kamnita gmota) ▸ meteorit, meteorDinozavri so primer množičnega izumrtja, saj so pomrli, ko je na Zemljo padel meteor. ▸ A dinoszauruszok a tömeges kihalás példája, hiszen akkor haltak ki, amikor egy meteorit csapódott a Földbe.

3. (o nenadni pojavitvi ali uspehu) ▸ meteorČe jim uspe preboj v parlament, so ti politični meteorji lahko dobrodošla pomoč pri sestavljanju vlade. ▸ Ha sikerül bejutniuk a parlamentbe, ezek a politikai meteorok szívesen látott segítséget jelenthetnek a kormányalakításban.
Pevka Katy Perry se je na letošnjem glasbenem nebu pojavila kot meteor. ▸ Katy Perry idén meteorként jelent meg a zenei világ égboltján.
Kot meteor je zablestel tistega leta na turnirju v Barceloni, čeprav dotlej zanj niso slišali niti največji poznavalci. ▸ Abban az évben meteorként tűnt fel a barcelonai tornán, pedig addig még a legnagyobb hozzáértők sem hallottak róla.