Franja

tendencia ženski spol nagnjenje, stremljenje, težnja, tendenca

pieza de tendencia gled tendenčna igra
tendencias de avanzada napredne struje (v književnosti)

tendenč|en [é] (-na, -no) tendenziell
tendenča igra das Tendenzstück

tendénčen à thèse

tendenčna gledališka igra pièce ženski spol à thèse
tendenčni roman roman à thèse

tendénčen de tesis

tendenčen roman novela f de tesis
tendenčna gledališka igra drama m (ozir. comedia f) de tesis

téniški de tennis

teniški čevlji chaussures ženski spol množine de tennis
teniško igrišče court moški spol (de tennis)
teniška igra, partija match moški spol de tennis, partie ženski spol de tennis
teniški igralec, -lka joueur, -euse moški spol, ženski spol de tennis
teniški lopar raquette ženski spol de tennis
teniško prvenstvo championnat moški spol de tennis
teniški turnir tournoi moški spol de tennis
teniška žoga balle ženski spol de tennis

téniški de tenis

teniški čevlji (žoga, turnir, prvenstvo, prvak) zapatos m pl (pelota f, torneo m, campeonato m, campeón m) de tenis
teniški (a) igralec, lka jugador m, -ra f de tenis
teniška igra, partija partida f de tenis
teniško igrišče pista f (ali cancha f) de tenis
teniška hala pista f (ali cancha f) cubierta de tenis
teniški lopar raqueta f

tertius 3, voc. tertī (Gell.) (iz *tritīos, *tritius = gr. τρίτος = got. þridja = sl. tretji = stvnem. dritho = nem. dritter) tretji: consulatus Plin. iun., tertio quoque verbo Ci., tertio quoque die Cels. vsakokrat na tretji dan, vsak tretji dan = dan za dnem, ante horam tertiam noctis non descedit Ci. = pred deveto uro zvečer, tertiā fere vigiliā exacta Ci. okoli treh ponoči, nudius tertius Ci. „danes je tretji dan“ = predvčerajšnjim, utrum 'diem tertium' an 'perendinum' dici oporteret Ci. pojutrišnjem, tertius e nobis O. eden izmed nas treh, tertia Saturnia Ci. tretji dan Saturnovega praznika, tertius decimus 3 (pisano tudi tertiusdecimus 3) Ci., Col., Plin., T., Cels. idr. trinajsti, a. d. XIII (tertium decimum) Cal. Februarias Ci., tertia pars C. tretjina; toda: qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. gledališki igralec, ki igra drugo ali tretjo vlogo = devteragonist ali tritagonist; pesn.: ab Iove tertius Aiax O. tretje koleno, pravnuk, tertia numina O. podzemeljska božanstva, božanstva podzemlja, tertia regna O. podzemlje; subst.

1. tertius -iī, m
a) (sc. dies) tretji (dan): tertio Calendas Maias Col.; tako tudi: tertio decimo (sc. die) Calendas Augustas Col.
b) (sc. liber): in tertio georgicorum Aus.

2. tertia -ae, f
a) (sc. pars), nav. pl. tertiae (sc. partes) tretji del, tretjina: Col., Plin.
b) tretja vloga: Plin.
c) (sc. hora) tretja ura: Fr. — Od tod adv.

1. acc. sg. n. tertium tretjič, v tretje, tretjikrat: Ca. fr., Col., Plin., Front., Gell. idr., consulem creari tertium L., mori consulem tertium oportuit L. ki je tretjič konzul, iaciat iterum ac tertium Ci.

2. abl. sg. n tertiō
a) tretjič = v tretje, tretjikrat: Ter., N., Varr. ap. Gell., Cu., Cels., Vell., Val. Max., Eutr., Lamp. idr., tertio pecuniam dedit Ci., tertio consulem designatum rogari, tertio consules esse Plin. iun., ille iterum, ille tertio auctionibus factis … Ci., iterum ac tertio nominavi Ci.
b) tretjič = kot tretje, na tretjem mestu: Varr., Lamp., H. idr., haec spectans, quo minore … , simul uti … , tertio ut … C. — Kot nom. propr. Tertius -iī, m in Tertia -ae, f (sc. filius, filia) Têrcij, Têrcija (= tretji sin, tretja hči v družini); ime kakor Secundus, Quintus, Sextus); sarkast. v dvoumni besedni igri o Serviliji, Cezarjevi ljubici: Tertiā deductā Ci. ap. Macr., Suet. = a) ko je bila Tercija ugrabljena (speljana) in b) ko je bila tretjina odtegnjena.

tez|a [é] ženski spol (-e …) die These, der Leitsatz
teza o Feuerbachu die Feuerbachthese
v obliki teze thesenhaft
igra s tezo das Tendenzstück

théâtre [teɑtrə] masculin gledališče, teater; gledališki oder; igralska umetnost; figuré prizorišče, področje; prisiljenost, nenaravnost, izumetničenost

théâtre amateur amatersko gledališče
théâtre de boulevard lahke komedije
théâtre en plein air, de verdure letrio gledališče, na prostem (v parku)
théâtre d'opérations bojišče
coup masculin de théâtre presenetljiv preobrat
théâtre de l'Opéra operno gledališče
critique féminin, pièce féminin de théâtre gledališka kritika, igra
acteur masculin, actrice féminin de théâtre gledališki, -a igralec, -lka
habitué masculin du théâtre stalni obiskovalec gledališča
homme masculin de théâtre gledališčnik
scène féminin du théâtre gledališki oder, scena
aller au théâtre iti v gledališče
faire du théâtre nastopati v gledališču kot igralec
le théâtre fait relâche gledališče je zaprto (ni predstave)
c'est du théâtre, il fait encore du (ali son) théâtre to je »teater«, že spet uganja (svoj) »teater«

thèse [tɛz] féminin teza; trditev; (doktorska) disertacija; obramba (doktorske) disertacije

en thèse générale splošno
thèse indéfendable nebranljiva teza
thèse d'Etat, d'université, de troisième cycle disertacija za državni, univerzitetni, tretje stopnje doktorat
changer de thèse spremeniti temo
soutenir sa thèse zagovarjati, braniti svojo doktorsko disertacijo
préparer une thèse de doctorat pripraviti doktorsko disertacijo
réfuter une thèse zavrniti tezo
roman masculin, pièce féminin à thèse tendenčen roman, tendenčna gledališka igra
soutenance féminin d'une thèse obramba, zagovor doktorske disertacije

thesis¹, theses [ɵí:sis, -si:z] samostalnik
teza, postavka, trditev, ki jo je treba dokazati; tema; znanstveno delo, (doktorska) disertacija

thesis novel (play) tendenčen roman (igra)

thumb¹ [əəm] samostalnik
palec (prst); palec rokavice

thumbs up! sleng izvrstno! odlično! sijajno!
a thumb ('s breadth) širina palca
as easy as kiss my thumb sleng, figurativno otročje lahek, otroška igra
rule of thumb merjenje na oko
he is under my thumb on je v moji oblasti, mora se mi pokoravati
his fingers are all thumbs figurativno on je zelo nespreten
to bite one's thumbs od jeze ali zadrege se ugrizniti v palec
to have (to hold) under one's thumbs imeti v svoji oblasti, v svojih pesteh
to travel ou the thumbs potovati z avtostopom
to turn the thumbs down figurativno obsoditi (koga)
to twirl one's thumbs palce vrteti (od dolgočasja), lenariti

tiroir [tirwar] masculin predal, miznica; technique razvodnik pri parnem stroju

fond masculin de tiroir to, kar pozabimo na dnu predala; stara stvar brez vrednosti
pièce féminin à tiroirs gledališka igra, pri kateri zaplet obsega glavnemu dejanju tuje vrinjene prizore

tomber¹ [tɔ̃be] verbe intransitif pasti (padem); planiti (sur na); zadeti, naleteti, slučajno srečati (sur quelqu'un koga); théâtre propasti, doživeti neuspeh; izlivati se (reka); strmoglaviti (letalo, plezalec); priti (sur na) (pogovor); pripasti (sur quelqu'un komu); priti iz rabe, zastareti; oslabeti, pojemati, popustiti; poleči se (veter); umiriti se (morje); ohladiti se (jeza); izpasti, izpadati (zobje, lasje); pasti na (praznik)

tomber un lundi pasti na ponedeljek; nastopiti, pasti (noč); verbe transitif, familier na tla vreči, zrušiti, podreti, poraziti; zapeljati (une femme žensko)
il tombe de la pluie, de la grêle, de la neige dežuje, toča pada, sneži
il tombe à seaux lije kot iz škafa
sa colère est tombée jeza se mu je ohladila
sa joie tomba njegovega veselja je bilo konec
la pièce est tombée (à plat) gledališka igra je doživela neuspeh
les bras m'en tombent sem čisto osupel; ne morem več
tomber bien, mal o pravem, nepravem času priti; dobro, slabo naleteti
avoir un nez qui tombe imeti kljukast nos
faire tomber podreti na tla, prevrniti
faire tomber les difficultés odstraniti težave
faire tomber le gouvernement zrušiti vlado
laisser tomber quelqu'un (familier) pustiti koga na cedilu
faire tomber quelque chose spustiti na tla kaj, figuré opustiti kaj
tomber d'accord sporazumeti se, zediniti se, soglašati
tomber amoureux de quelqu'un zaljubiti se v koga
tomber en arrêt obstati, ustaviti se, postati (postojim)
tomber sur un bec de gaz (familier) naleteti na nenadno, nepremagljivo oviro
tomber sur quelqu'un planiti, vreči se na koga
tomber sur les bras de quelqu'un pasti komu v breme
cet argent tombe du ciel ta denar je prava mana z neba
tomber sous le coup d'une loi pasti, priti pod zakon
tomber en défaillance omedleti, onesvestiti se
tomber en démence zblazneti
tomber en désuétude priti iz rabe, zastareti
tomber en disgrâce priti v nemilost
tomber en faute pogrešiti
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet (o konju)
tomber en flammes zrušiti se v plamenih (o letalu)
tomber avec grâce (figuré) znati izgubiti, dobro prenesti poraz
tomber de toute sa hauteur pasti, kot je kdo dolg in širok
tomber juste o pravem času, ravno prav priti
tomber sous la main de quelqu'un pasti, priti komu v roke
tomber malade zboleti
tomber des nues, de son haut (figuré) kot z neba, iz oblakov pasti, biti zelo presenečen, osupel
tomber dans l'oubli pasti, priti v pozabo
tomber en panne (automobilisme) imeti defekt, okvaro
tomber dans le panneau (familier, figuré) nasesti, iti na led
tomber sur ses pieds, debout (figuré) pasti na noge, imeti srečo v nesreči, srečno jo izvoziti
tomber en proie à quelque chose postati plen česa, vda(ja)ti se čemu
ça tombe à propos, à pic, à point to pride ravno prav
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi, se zrušiti na tla
tomber à la renverse pasti vznak
tomber en ruines razpasti, razrušiti se; propasti
cela tombe sous le sens to je jasno, očitno
tomber de sommeil, de fatigue s težavo se držati na nogah od spanca, od utrujenosti
tomber à terre pasti na tla, figuré biti bob ob steno
tomber la veste odložiti suknjič, familier zavihati rokave, krepko se lotiti dela
tomber un adversaire zrušiti, premagati nasprotnika
cet article m'est tombé sous les yeux ta članek mi je (slučajno) prišel v roke

toss¹ [tɔs] samostalnik
metanje (v zrak); met, lučaj; premetavanje (sem in tja); stresanje; metanje žreba, žreb(anje)
zastarelo nemir, razburjenje; padec (zlasti s konja)

full toss šport točen met
pitch and toss metanje novca v zrak (igra)
to be in a toss biti razburjen
to take a toss biti vržen, pasti iz sedla, s konja
to win the toss dobiti pri žrebanju, pri metanju novca v zrak

tractō -āre -āvī -ātum (frequ. k trahere)

I. (pesn.) (okoli) vleči (vlačiti): qui te sic tractavere Enn. ap. Macr., hospita tractata et ludificata Pl., tractisque comis antistita Phoebi O., nam si in morte malumst malis morsuque ferarum tractari Lucr.; pren.: quae (sc. persona) minime in iudiciis tractata est Ci. —

II.

1. (o)tipati (otipavati, otipovati), potipati (potipavati), dotakniti (dotikati) se, (z)grabiti: quae gustamus, olfacimus, tractamus, audimus Ci., cera tractata pollice O. zgneten, manu (manibus) tractare aliquid Pl., Ci. fr., puer unctis tractavit manibus calicem H. je z(a)grabil, prijel, tractare aut movere tintinnabulum Pl.; pesn.: ignarus sua se tractare pericula O. da se igra s svojo pogubo, fila lyrae O. ubirati, res igni Lucr.

2. occ. v rokah imeti, rokovati s čim, ukvarjati se, pečati se, ravnati s čim, delati s čim, rabiti, uporabljati, obdelovati itd.: gubernacula Ci. imeti krmilo v rokah, krmariti, tela L. sukati (vihteti) orožje, ravnati z orožjem, arma Ci. idr. nositi, ferrum Iust., terram Lucr., agrum Col., verba vetera Q. rabiti, uporabljati.
a) voditi, usmerjati, ravnati kaj, upravljati, skrbeti za kaj, imeti kaj na skrbi: pecuniam publicam tu tractabas Ci., bibliothecam Ci., animos Ci. vplivati na … , causas amicorum tractare atque agere Ci. zastopati, rem publicam S., bellum L., tractare regnum T., suam rem minus caute et cogitate Pl., vitam honeste Corn. ali more ferarum Lucr. živeti; secundas partes H. igrati drugo vlogo, alicuius personam in scenā praeclare Ci. ali Atreum Ci. igrati, upodobiti (upodabljati), prikazati (prikazovati).
b) ravnati s kom, vesti se, obnašati se do koga, imeti odnos do koga: aliquem aspere, honorificentius, honorificantissime Ci., ego te, ut merita es de me, tractare exsequar Pl., placidius plebem S., non tractabo ut consulem Ci., pater parum pie tractatus a filio Ci., paulo benignius te tractare voles H. streči (goditi) si; occ. refl. vesti se, obnašati se, držati se: ita me in re publica tractabo Ci.
c) v roko (roke) vzeti (jemati), opravljati, vršiti: tractant fabrilia fabri H., pauca admodum vi tractata T. le malokdaj se je postopalo nasilno; occ. α) obravnavati, razvi(ja)ti, razpravljati, pretres(a)ti, govoriti o čem, diskutirati, premišljevati, razmišljati: definitionem Ci., cum eum locum tractare coepero Ci., vitam hominum Ci., res tragicas comice Ci., partem philosophiae Ci., consilia L., preces T., haec copiose Q., de aliquā re Q.; z odvisnim vprašanjem: Amm. idr., ille … tractare proeliorum vias et quae sibi tertium iam annum belligeranti saeva vel prospera evenissent T., cum tractaret, quinam adipisci principem locum suffecturi abnuerent aut impares vellent T.; abs. = razlagati Sv. pismo: Prud. β) dogovarjati se glede česa, pogajati se za kaj, o čem, glede česa: tractatae (sc. inter reges) condiciones amicitiae L., pacis condiciones C., L.; tudi: tractare de condicionibus N., cum aliquo de negotiis ad frequentem senatum referendis Suet., eam rem, super quā tractavissent Gell.

traduisible [tradɥizibl] adjectif prevedljiv

ce jeu de mots n'est pas traduisible ta besedna igra se ne da prevesti

tragicōmoedia -ae, f (gr. *τραγικωμῳδία) trágikomédija, žalostna veseloigra, igra, ki je deloma tragedija (žaloigra), deloma komedija (veseloigra): quoniam hic servos quoque partes habet, faciam sit, proinde ut dixi, tragico[co]moedia Pl. — Inačica tragicocōmoedia.

traja|ti (-) dauern
dolgo trajati lange dauern, andauern, anhalten, zaloge: vorhalten
še naprej trajati anhalten, fortdauern
(biti trajen) von dauern sein
malo trajati nicht von Dauer sein
trajati dlje od (etwas) überdauern
če traja …dalj časa bei längerer Andauer des …
trajati dosti časa zeitgreifend sein
ki traja različno dolgo von unterschiedlicher Dauer
ki še traja dež ipd.: anhaltend
medtem ko je trajala igra während der Spieldauer

trájati to last, to continue; to take time; to be; to go on

to mi traja predolgo I can wait no longer
to ne more dolgo trájati that cannot last (ali go on for, continue for) long
to traja že nekaj let this has been going on for a few years
to bo dolgo trajalo it will take along time
to mi bo dolgo trajalo this will last me for a long time
to bo trajalo vsaj do jutri it will last out the night
prelepo, da bi trajalo too good to last
dokler bo trajalo lepo vreme, ostanemo na deželi as long as the fine weather continues we shall remain in the country
kratko, malo časa trájati to be of short duration
vihar je trajal vso noč the storm lasted all night long
potovanje bo trajalo 5 dni the journey will last 5 days
ta igra nam traja predolgo we find this play too long
trájati dalj (časa) kot (kaj) to outlast (something)
naše življenje traja le kratek čas our life is but a short span