Franja

Zadetki iskanja

  • têle zoologija veau moški spol ; figurativno (bedak) sot moški spol , imbécile moški spol

    pitano tele veau engraissé (ali à l'engrais)
    zlato tele (figurativno) le Veau d'or
    klanjati se zlatemu teletu, malikovati zlato tele adorer le Veau d'or
    stati kot tele pred novimi vrati ne savoir que faire, être dans l'embarras, familiarno être comme une poule qui a trouvé un couteau
  • telefón téléphone moški spol

    po telefonu par téléphone
    imeti telefon avoir le téléphone
    kliče vas telefon on vous demande (ali appelle) au téléphone
  • telefón teléfono m

    po telefonu por teléfono
    imeti telefon tener teléfono
    iti k telefonu (če pozvoni) acudir al teléfono
    sporočiti po telefonu transmitir por teléfono
    imate telefon? tiene usted teléfono (en su casa)?
    kliče Vas telefon le llaman (a usted) al teléfono
  • telefónski (-a -o) adj. telefonico; di, del telefono:
    krajevni, medkrajevni telefonski razgovor telefonata urbana, interurbana
    telefonska centrala centralina
    telefonska govorilnica cabina telefonica
    telefonska slušalka ricevitore, cornetta del telefono
    telefonska številka numero telefonico
    telefonska zveza collegamento telefonico
    telefonski aparat apparecchio telefonico
    telefonski imenik elenco telefonico
    telefonski impulz scatto
    telefonski kabel cavo telefonico
    telefonski klic colpo di telefono, telefonata
    telefonski naročnik utente del telefono, abbonato al telefono
    telefonski odzivnik segreteria telefonica
    telefonski preklopnik permutatore telefonico
    telefonski priključek collegamento telefonico
    telefonski stebriček telefono per le chiamate d'urgenza
    telefonski vzdrževalec guardafili
    telefonsko prisluškovanje intercettazione telefonica
  • téléphone [-fɔn] masculin telefon

    téléphone privé, public, routier zasebni, javni, avtomobilski telefon
    téléphone au taximètre javni telefon na kovanec
    abonné masculin au téléphone telefonski naročnik
    annuaire masculin du téléphone, des Téléphones telefonski imenik
    bureau masculin du téléphone central masculin du téléphone telefonski urad, centrala
    coup masculin téléphone, numéro masculin de téléphone telefonski klic, številka
    par téléphone telefonična
    mon téléphone est en dérangement moj telefon ne dela, je pokvarjen
    appeler quelqu'un au téléphone, donner un coup de téléphone à quelqu'un telefonirati komu
    avoir le téléphone imeti telefon
    toucher quelqu'un par téléphone doseči koga telefonično
  • télescoper [-skɔpe] verbe transitif zadeti v, trčiti v

    se télescoper trčiti, zagozditi se eden v drugega
    le train a télescopé une voiture vlak je trčil, zavozil v avto
    deux trains se sont télescopés dva vlaka sta trčila
  • telésen du corps, corporel , medicina somatique , figurativno physique , (snoven) matériel

    telesna drža attitude ženski spol du corps, maintien moški spol, tenue ženski spol, port moški spol
    telesna higiena hygiène ženski spol corporelle
    telesna kazen peine ženski spol (ali châtiment moški spol) corporel(le)
    telesna konstitucija constitution ženski spol du corps (ali physique), complexion ženski spol, tempérament moški spol; stature ženski spol
    telesna poškodba dommage moški spol (ali lésion ženski spol) corporel(le)
    telesna temperatura température ženski spol du corps
    telesne vaje exercices moški spol množine physiques (ali du corps), culture ženski spol physique
    telesna vzgoja éducation ženski spol physique
  • teló (-ésa) n

    1. corpo; fisico:
    golo, mišičasto telo corpo nudo, muscoloso
    človeško, živalsko telo corpo umano, animale
    glava in drugi deli telesa la testa e le altre parti del corpo
    telo in duh il corpo e lo spirito
    z lastnim telesom zaščititi koga fare a qcn. scudo col proprio corpo
    prostitutke prodajajo svoje telo le prostitute vendono il proprio corpo

    2. (trup) corpo

    3. fiz., astr. corpo; grave:
    črno telo corpo nero
    plinasta, tekoča, trdna telesa corpi gassosi, liquidi, solidi
    nebesna telesa corpi celesti
    težnost teles gravità dei corpi
    padanje teles caduta dei gravi

    4. (določena priprava kot funkcijska celota)
    eksplozivno telo ordigno esplosivo
    ogrevalno telo radiatore
    svetilno telo corpo luminoso

    5. organo, ente; corpo:
    politična, predstavniška, skupščinska telesa organi politici, rappresentativi, assembleari
    posvetovalno telo organo consultivo
    volilno telo corpo elettorale
    zakonodajno telo organo legislativo

    6. mat. solido:
    prostornina telesa il volume di un solido
    kocka, valj in druga (geometrijska) telesa il cubo, il cilindro e gli altri solidi

    7. rel.
    Rešnje telo il Santissimo Sacramento; l'eucaristia; (praznik) Corpus Domini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za kaj z dušo in telesom accettare qcs. anima e corpo, senza riserve
    anat. maternično telo corpo uterino
    jur. zemljiškoknjižno telo corpo catastale
  • temà obscurité ženski spol , ténèbres ženski spol množine

    v temi dans l'obscurité
    tema je il fait sombre (ali noir, nuit)
    tema se dela il commence à faire sombre (ali nuit), le jour baisse, la nuit tombe
    tema je kot v rogu il fait noir comme dans un four, il fait nuit noire, on n'y voit goutte
  • tèma (-e) f

    1. oscurità, oscuro, buio, scuro; tenebre (pl.):
    nastala je tema si fece buio, calarono le tenebre
    trda, gosta tema buio pesto, fitto
    tema kot v rogu buio come in gola al lupo
    sedeti v temi sedere al buio

    2. knjiž. pren. tenebre:
    tema duha le tenebre dello spirito
    tema obupa le tenebre della disperazione
    tema neznanja le tenebre dell'ignoranza
    hiperb. toliko jih je bilo, da se je tema delala od njih erano tanti da oscurare la luce del sole
    pren. tema se mi dela pred očmi (od slabosti, od lakote) non ci vedo più (dalla stanchezza, dalla fame)
    dogodki, ki so še zaviti v temo avvenimenti ancora avvolti nelle tenebre
  • teme samostalnik
    1. (del glave) ▸ fejtető, tető
    udariti po temenu ▸ fejtetőn üt
    teme glave ▸ fejtető
    popraskati se po temenukontrastivno zanimivo megvakarja a feje tetejét
    Že dalj časa opažam večje izpadanje las, predvsem na temenu. ▸ Már régóta nagyobb hajhullást észlelek, különösen a fejtetőmön.

    2. geometrija (točka) ▸ csúcs
    teme hiperbole ▸ hiperbola csúcsa
    koordinati temena ▸ csúcs koordinátái
    Zapiši koordinati temena in enačbo simetrijske osi pripadajoče parabole. ▸ Írd le a csúcs koordinátáinak és a hozzájuk tartozó parabola szimmetriatengelyének egyenletét.
    Presečišče simetrijske osi in parabole je teme parabole. ▸ A szimmetriatengely és a parabola metszéspontja a parabola csúcsa.

    3. (o zaobljenem delu) ▸ csúcs, tető
    teme ovinka ▸ kanyar csúcsa
    teme griča ▸ domb csúcsa
    teme kupole ▸ kupola csúcsa
    Težje stroje za utrjevanje smemo uporabiti šele 1 m nad temenom cevi. ▸ A nehezebb tömörítőgépeket csak a cső teteje felett 1 m-rel szabad használni.
    Globoko strojno oranje in lega grobišča na temenu hriba sta ponovno opozorila na prazgodovinsko osnovo. ▸ A mély gépi szántás és a sírhely fekvése a dombtetőn ismét ráirányította a figyelmet az őskori alapra.
  • têmelj (-a) m

    1. base, basamento, fondamento (pl. -a):
    izkopati, postaviti temelje scavare, porre le fondamenta
    kamnit temelj spomenika il basamento di pietra del monumento

    2. pren. base, cardine, fondamento (pl. -i), caposaldo:
    postaviti temelje za nadaljnji razvoj porre le basi del futuro sviluppo
    značaj je temelj osebnosti il carattere è il cardine della personalità

    3. pren. pl. (bistveni pojmi, načela znanstvenega, ideološkega sistema) basi, principi fondamentali:
    temelji civilizirane družbe le basi della società civile

    4. (v adv. rabi s predlogi) completamente, del tutto, dalle fondamenta:
    uničiti do temelja, do temeljev distruggere dalle fondamenta
    spremeniti iz temelja, v temeljih cambiare del tutto
  • temeljíti (-ím) imperf.

    1. (narediti temelje) fondare

    2. (imeti za osnovo) fondarsi, imperniarsi:
    sklepi temeljijo na zgrešenih predpostavkah le illazioni si fondano su ipotesi errate
  • temeljíto adv. in maniera soda; radicalmente; affondo:
    temeljito poznati (obvladati)
    vse romanske jezike possedere tutte le lingue neolatine
    temeljito preiskati, preučiti perscrutare, approfondire
    temeljito raziskati problem sviscerare un problema
  • temenice samostalnik
    (kožno vnetje) ▸ koszmó
    Olje bo luskasto plast omehčalo in temenice boste lahko odluščili s prsti. ▸ Az olaj a pikkelyes réteget megpuhítja, és a koszmót le tudja dörgölni.
    Temenice niso nevarne, če se koža lasišča ne okuži, niso pa prijetne na pogled. ▸ A koszmó nem veszélyes, ha a fejbőr nem gyullad be, de nem kellemes látvány.
  • temere

    A) v. tr. (pres. tēmo)

    1. bati se, plašiti se (tudi ekst.)

    2.
    non temere drzniti si; ne meniti se, ne ozirati se:
    non temere le chiacchiere ne meniti se za opravljanje

    3. častiti, spoštovati:
    temere la legge spoštovati zakon

    4. biti občutljiv za:
    certe piante temono la luce nekatere rastline so občutljive za svetlobo

    B) v. intr.

    1. biti v skrbeh, skrbeti:
    temere per la salute di qcn. biti v skrbeh za zdravje nekoga

    2. sumničiti, ne zaupati:
    temere di tutto e di tutti sumničiti vse in vsakogar

    3. bati se:
    temo del buon esito dell'esame bojim se, da sem pri izpitu padel
  • temnō -ere, (tempsī) (le pesn., v prozi con-temnō; iz *(s)temb-no, indoev. kor. *ste(m)b-, *ste(m)p- z nogami teptati; prim. gr. στέμβω teptati, sramotiti = stvnem. stampfōn, stapfōn = nem. stampfen, gr. στεμβάζω, στοβέω, στοβάζω sramotiti) zaničevati, zavreči (zametavati), prezreti (prezirati), ne ceniti: Prud. idr., vulgaria H., praesentia Lucr., discite iustitiam moniti et non temnere divos V.; haud temnendus ki se ne sme prezirati, nezaničljiv, neprezirljiv = znaten, upoštevanja vreden: pars belli haud temnenda V., haud temnendae manus ductor T., est et in incessu pars non temnenda decoris O.
  • témoignage [temwanjaž] masculin, juridique pričanje, izpoved; dokaz; znak

    faux témoignage krivo pričanje
    en témoignage v dokaz, kot znak (de za)
    en témoignage de mon amitié, de ma reconnaissance v dokaz mojega prijateljstva, moje hvaležnosti
    appeler en témoignage pozvati kot pričo
    porter témoignage pričati
    s'en rapporter au témoignage de quelqu'un sklicevati se na pričanje kake osebe
    rendre témoignage à quelqu'un (javno) pričati v dobro kake osebe
    rendre témoignage au courage de quelqu'un izreči priznanje pogumu kake osebe
    refuser le témoignage odkloniti pričanje, izpoved
    rétracter un témoignage preklicati pričanje
  • tempête [tɑ̃pɛt] féminin (hud) vihar; nevihta, neurje; figuré prepir, hrup; toča (žalitev)

    une tempête d'applaudissements vihar odobravanja, bučno ploskantje
    tempête de neige snežni metež
    lampe-tempête, briquet-tempête masculin svetilka, vžigalnik, pri kateri (katerem) zaščiteni plamen ne ugasne niti v hudem vetru
    une tempête dans un verre d'eau (figuré) mnogo hrupa za nič
    déchaîner la tempête sprožiti vihar
    la tempête se lève nevihta izbruhne
    qui sème le vent récolte la tempête (proverbe) kdor veter seje, vihar žanje, figuré kdor ščuva k nasilnosti, se izpostavlja veliki nevarnosti
  • tēmpia f

    1. anat. sence:
    avere le tempie bianche pren. biti v letih

    2.
    tempie glava; knjižno um