Franja

cílj aim, end; object, vojska objective; scope; view; purpose; goal, mark; (tarča) target, butt, mark; (dirkalni, šport) winning post; (življenjski, željá) goal; (potovanja) destination; (stremljenje) aspiration

brez cílja aimless, purposeless, without aim or end
za ta cílj to this end
mimo cílja beside (ali wide of) the mark
doseči svoj cílj to attain (ali to secure) one's end, to achieve one's purpose, to attain one's objectives, to gain one's end(s), to reach one's goal, ZDA to get there; to carry one's point
imeti za cílj to aim at
ima visok cílj he is aiming high
doseči cílj svojih želja to attain the object of one's desires
iti za svojim cíljem, zasledovati svoj cílj to pursue one's end (ali one's aim)
iti, priti skozi cílj šport to breast the tape
postaviti cílj to set an aim
postaviti si za cílj to aim at
vzeti si za cílj to make it one's business (to)
zadeti cílj to hit the mark
zasledovati preveč cíljev to have too many irons in the fire
pogoditi cílj to pinpoint
zgrešiti cílj to miss the mark
vojaški cílji so bili bombardirani military targets (ali objectives) have been (letalsko) bombed, (artilerijsko) shelled
priti na cílj svojega potovanja to reach the end (ali the destination) of one's journey, to reach one's journey's end

cílj but moški spol ; (tarča) cible ženski spol , mire ženski spol ; (proge) arrivée ženski spol

zadeti cilj frapper (ali atteindre) au but
zgrešiti cilj manquer le but
priti na cilj arriver au but; figurativno but moški spol, objet moški spol, objectif moški spol
doseči cilj atteindre le but, en venir à ses fins
imeti za cilj avoir pour but, avoir pour objet, viser à
postaviti si za cilj se proposer comme but, s'assigner comme objectif, se fixer pour tâche
z edinim ciljem à seule fin de
s ciljem dans le but de, à l'effet de, aux fins de
vzgojni cilj objet moški spol de l'éducation
brez cilja sans but

cilja|ti (-m) zielen (na auf) (tudi figurativno), na gibajoči se cilj: zielen nach
figurativno ciljati s kritiko na mit seiner Kritik zielen auf

Cilnius 3 (etr.) Kilnij(ev), ime mogočnega etrur. vladarskega ljudstva v Areciju, od koder so jih pregnali l. 301, a so se s pomočjo Rimljanov spet vrnili: L., Sil. Poseb. znan je C. Cilnius Maecēnās Gaj Kilnij Mecenat, državni kancler in Avgustov prijatelj (gl. Maecēnās).

cimbale samostalnik
(glasbilo s strunami) ▸ cimbalom

cimentare

A) v. tr. (pres. cimento)

1. prečistiti, prečiščevati (zlato)

2. knjižno preskusiti, preskušati; (mettere a repentaglio) spraviti v nevarnost, tvegati:
cimentare la vita di qcn. spraviti v nevarnost življenje nekoga

B) ➞ cimentarsi v. rifl. (pres. mi cimento) upati si, tvegati; zagnano se lotiti:
cimentarsi nella soluzione di un problema lotiti se rešitve problema
cimentarsi con qcn. pomeriti se s kom

cimet samostalnik
1. (začimba) ▸ fahéjPovezane iztočnice: cejlonski cimet, kitajski cimet

2. (drevo) ▸ fahéjfa, kasszia
Povezane iztočnice: kitajski cimet

cin|a ženski spol (-e …) die Zinne
friz s cinami der Zinnenfries

cinaedus -ī, m (gr.κίναιδος)

1.
a) nenaraven pohotnež, razuzdanec (= scortum masculum): Pl., Luc. ap. Non., Cat., Ph. idr.; kot adj. (s komp.) cinaedus -a -um α) nenaravno pohoten, brez sramu: cinaede Furi Cat., ut decuit cinaediorem Cat. β) razuzdan, nesramen: Iuv., cinaedā fronte Mart.
b) plesalec pohotnih plesov, baletnik: Pl.

2. kinajd, cined, neka morska riba: Plin.

cincati glagol
neformalno (obotavljati se) ▸ totojázik, tétovázikTransfer delno ni uspel tudi zaradi brazilskega vratarja, ki je cincal z odločitvijo in ni hotel opraviti vseh zdravniških testov. ▸ Az átigazolás részben a brazil kapus hibájából hiúsult meg, aki túl sokáig tétovázott a döntéssel, és nem volt hajlandó elvégezni az összes orvosi vizsgálatot.
Precej dolgo sva cincali, na koncu pa sva si rekli, da bova poskusili. ▸ Sokáig totojáztunk, aztán arra jutottunk, hogy megpróbáljuk.
In ker uradniki cincajo s podpisi pod papirje, se nabirajo zamudne obresti. ▸ És mivel a hivatalnokok totojáznak a papírok aláírásával, a késedelmi kamatok emelkednek.

cincischiare v. tr. (pres. cincischio)

1. (tagliuzzare) narobe razrezati
cincischiare le parole pren. nejasno, s težavo govoriti, besede požirati

2. zmečkati

3. pren. mečkati, onegaviti, delati brez volje

cingere^*

A) v. tr. (pres. cingo)

1. obdati, obdajati; okleniti, oklepati; objeti:
cingere una città di mura obdati mesto z obzidjem
cingere l'orto con una siepe ograditi vrt z živo mejo
cingere d'assedio pren. oblegati

2. opasati:
cingere la vita con una fascia s trakom se opasati
cingere la spada, le armi pren. oborožiti se
cingere la corona pren. postati kralj
cingere le braccia al collo di qcn. koga objeti

B) ➞ cingersi v. rifl. (pres. mi cingo) opasati se; dati si okoli pasu, na glavo:
cingersi d'alloro pren. s slavo se ovenčati

cink samostalnik
(kemijski element) ▸ cinkBele lise na nohtih pa kažejo na pomanjkanje cinka. ▸ A körmön megjelenő fehér foltok cinkhiányra utalnak.
Iz rezultatov je razvidno, da imajo največ cinka v krvi otroci s podeželja. ▸ Az eredményekből látható, hogy a vidéki gyerekek vérében van a legtöbb cink.
Sopomenke: Zn

Cinna -ae, m Cina, priimek Kornelijevega in Helvijevega rodu. Poseb.

1. L. Cornelius Cinna Lucij Kornelij Cina, konz. l. 87 in 86, Marijev pristaš, krut mož, l. 84 so ga ubili njegovi vojaki: Ci., Vell.; apel. Cinna = krutež, nasilnež, divjak: tyrannum Cinnamque appellantes S. fr. Od tod adj. Cinnānus 3 Cinov: cruor (krvava doba) Ci., tumultus N., partes (stranka, pristaši) N., Vell.

2. istoimenski sin prejšnjega, pretor l. 44, Cezarjev svak, vendar njegov politični nasprotnik in eden njegovih morilcev: Ci., Val. Max., Suet.

3. L. ali Cn. Corn. Cinna Lucij (ali Gnej) Kornelij Cina, sin prejšnjega, dvakrat pomiloščen od Avgusta: Sen. ph.

4. C. Helvius Cinna Gaj Helvij Cina, tr. pl. l. 44, Cezarjev pristaš, Vergilijev in Katulov prijatelj, pesnik, napisal je mali ep „ Smyrna“; umorjen pri Cezarjevi pogrebni slovesnosti, ker so ga zamenjali s Cino pod 2.: V., Cat. Plin. iun.

circes -citis, m(sor. s circus, circinus) krog: Varr., Sid.; o cirkusovem okrožju: Sid.

circondare

A) v. tr. (pres. circondo) obdati, obdajati

B) ➞ circondarsi v. rifl. (pres. mi circondo) obdati se:
circondarsi di amici obdati se s prijatelji

circonstance [sirkɔ̃stɑ̃s] féminin okolnost, okoliščina, prilika

en la circonstance v pričujočem, v tem primeru
en toute circonstance na vsak način
par suite de circonstances imprévues zaradi nepredvidenih okolnosti
selon les circonstances prilikam primerno, kot nanese
circonstances aggravantes, atténuantes (juridique) obtežilne, olajševalne okolnosti
circonstances et dépendances (juridique) vse, kar spada k temu; vse, kar je s tem v zvezi
discours masculin de circonstance priložnosten govor
complément masculin de circonstance prislovno določilo
profiter des circonstances (commerce) izkoristiti konjunkturo

circumagō, agere -ēgī -āctum

1. okoli voditi, obrniti (obračati), vrteti: suovetaurilibus circumaguntur verres, aries, taurus Varr., in adorando totum corpus c. Plin. celo telo sključiti = do tal pripogniti; circumagi (o sužnju) osvoboditi (osvobajati) se, ker je gospodar na forumu prijel sužnja za desnico in ga vodil okrog, v znamenje, da je osvobojen, pren.: Sen. ph.; med. circumagi ali refl. circumagere se vrteti se, obrniti (obračati) se: chamaeleonis oculos ipsos circumagi totos tradunt Plin., collum circumagit se Plin., rotunda, quae perpetuo diebus ac noctibus vice mundi circumageretur Suet.

2. occ.
a) circumagere aliquid vleči se okoli česa, obsegati kaj: Aegaeum pelagus... terras... magno ambitu... circumagit Mel.
b) c. aliquem aliqua re obda(ja)ti koga s čim: eos muro circumegit Lact., erat pallio circumactus M. ogrnjen, solis... caput radiis perfusum circumactumque M.
c) c. aliquid kaj okrog potegniti, izpeljati: aratro circumagebant sulcum Varr.
č) circumagere se ali circumagi (v loku, okrog) se vleči, se razprostirati: circumagente se terrarum fronte in occasum Plin., conchae in orbem circumactae Plin. krožno zavite, circumacta curvataque litora Plin. iun.

3. v loku voditi = obrniti (obračati), kreniti, zasukati: equos L., Cu., hastas in venientem ex transverso hostem L., aciem, signa L. vojsko zasukati, circumagi in frontem Cu. poravnati se, c. navem in proram Plin., corpora, unde clamor acciderat T., se ad dissonos clamores L., quacumque classis se circumegerat L., circumagente se vento L. ker se je sprevrgel; preg.: circumagetur hic orbis L. potegnil bo drug veter; pren.: quo te nunc circumagas? Iuv. kam se boš zdaj obrnil? kako se boš zdaj branil? hic paulum circumacta fortuna est Fl. se je obrnila; c. alvum, vesicam Plin. v nered spraviti.

4. pren.
a) (o času) circumagi ali se circumagere tek dovršiti, preteči, miniti: Lucr., Plin. iun., nobis in ipso apparatu annus circumactus est L., aestas se circumegit L., circumactis decem et octo mensibus L. po preteku, triennio circumacto Plin.
b) (o duhu, srcu) dovesti (dovajati) na druge misli, preveriti (preverjati): rumoribus vulgi circumagi L., alieni momentis animi circumagi L., una voce circumegit et flexit Suet., universum prope genus humanum in se c. Plin. na svojo stran spraviti.
c) o drugih abstr.: volubili orbe circumagi Plin. iun. v hitrem menjavanju vrstiti se.

5. v pass. da(ja)ti se od kraja do kraja voditi, gnati, tirati, vlačiti: nil opus est te circumagi H. z menoj pohajati, huc illuc clamoribus circumagi T.

circumdō -dare -dedī -datum obda(ja)ti

1. okrog da(ja)ti, postaviti (postavljati), položiti (polagati), ovi(ja)ti: ligna et sarmenta Ci., umbras Pr. (o drevesu) senco naokrog dajati, fasciam circa alvum Cels.; z dat.: bracchia collo O. = (v tmezi) collo dare bracchia circum V. okoli vratu položiti, vincula collo O., vincula plantis V. privezati si sandale, arma humeris V. nase dajati, lectis aulaea Cu., capiti diadema Cu. nadeti si; o osebah: donec... circumdaret principi ministeria T. dokler ni... obdal cesarja s služabniki, utrique lateri equite circumdato T.; med.: hinc patre, hinc Catulo lateri circumdatis L. ko je šel oče ob eni, Katul ob drugi strani; occ. okrog česa postaviti (postavljati), napraviti (napravljati), zgraditi: murum Col., murus circumdatus C., c. munitionem Auct b. Afr., exercitum S., stationes T.; z abl. loci: turres toto opere C. po celi črti utrdbe, Caninius toto oppido circumdat munitiones Hirt.; z dat.: fossam cubiculari lecto Ci. murum silvae Sen. ph. ali nemori Cu., urbi murum Iust., equites cornibus, exercitum hostium castris L., satellites armatos contioni L. zbor obkrožiti z oboroženci, sibi milites T.; pren. pridobiti, podeliti, da(ja)ti: quos (cancellos) mihi ipse circumdedi Ci., famam paci circumdedit T., Catilina et Milo Ciceroni famam circumdederunt T., corruptis moribus libidines c. T. pridružiti.

2. z abl. instrumenti obda(ja)ti s čim, obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), opasati, ograditi (ograjevati): Troiam flammis V., totam arborem flammis Ph., portus moenibus circumdatus N., regio insulis circumdata Ci., nemus muro circumdatum Cu., c. saltūs canibus V., argentum auro V., aciem raedis V., oppidum quinis castris C., oppidum munitione Hirt., senex circumdatus sertis Sen. rh. ovenčan; pogosto o obleki: ipse agresti duplici amiculo circumdatus N. oblečen, ogrnjen, c. tempora vittis O., corpus amictu O.; v pass. pesn. z grškim acc.: virgineos circumdata comptus Lucr., Sidoniam picto chlamydem circumdata limbo V.; pren.: figuram mundi levitate circumdedit Ci. mu je dal gladko lice, exiguis quibusdam finibus totum oratoris manus c. Ci. nekako tesno omejiti, minus octoginta annis circumdatum aevum Vell. omejena, Britannici pueritiam robore c. T. z okrepitvami oskrbeti.

circumducō -ere -dūxī -ductum

1. v krogu voditi, okoli peljati, okrog vleči, okrog potegniti: exercitum Pl., flumen ut circino circumductum C. kakor s šestilom okrog speljana, aratrum circumducere Ci. plug okoli potegniti (pri ustanavljanju mesta), c. linum ter vel quater Ulp. (Dig.) oviti, oculos circumducto nigrore fucare Cypr. s krog in krog namazanim črnim lepotilom; occ.
a) obkrožiti, krog potegniti okrog česa: oppida, quae prius erant circumducta aratro Varr.; s potezo obkrožiti v znak neveljavnosti = ukiniti, razveljaviti (razveljavljati): cognitionem, edictum Icti.
b) odprtino tvoriti: utro modo vero id circumductum est Cels.

2. okrog voditi: aliquem vicatim ali per coetus epulantium Suet.; v tmezi: Galli... circum in quaestus ducere asinum solebant Ph.; z dvojnim acc.: aliquem hasce aedes et conclavia Pl., quos... omnia sua praesidia (od straže do straže) circumduxit et ostentavit C.; v tmezi: terque haec altaria circum effigiem duco V.

3.
a) po ovinkih voditi, okrog česa peljati: cohortes quattuor longiore itinere C., per invia circa... quamvis longo ambitu c. agmen L., ad latus Samnitium c. alas L.; abs.: praeter castra hostium circumducit (sc. copias ali agmen) L. udari mimo tabora.
b) (o stvareh) α) arhit. zgradbo v loku (z)graditi: bracchia Auct. b. Hisp., portum exstruxit circumducto dextrā sinistrāque bracchio Suet. β) kaj napisanega z lokom gor potegniti: Suet. (Augustus, 87).

4. pren.
a) koga za nos voditi, zavajati, (pre)varati: Icti., servum Pl., c. aliquem aliqua re Pl. koga opehariti.
b) gram. in ret. α) kak zlog zategniti (zategovati), zategnjeno izgovoriti (izgovarjati): syllabam flexam Q., syllabam apice Q. z znamenjem dolžine za zategnjenega zaznamovati. β) kak izraz razširiti, opis(ov)ati: sensus unus longiore ambitu circumducitur Q., si quid modo longius circumduxerunt Q.; od tod subst. pt. pf. circumductum -ī, n sestava, perioda: Q.

Opomba: Star. imp. pr. circumdūce Pl.