Franja

Zadetki iskanja

  • naftni šok stalna zveza
    ekonomija (nenadno povišanje cen nafte) ▸ olajsokk
    Po naftnih šokih v sedemdesetih letih cene nafte niso nikoli dolgoročno vzdržale velikih povišanj. ▸ Az 1970-es évek olajsokkjai után az olajárak hosszú távon soha nem tudtak tartósan nagymértékben emelkedni.
  • nág (-a -o)

    A) adj. nudo, ignudo; ekst. scoperto; svestito:
    napol nag seminudo
    popolnoma nag nudo come un verme, nudo nato

    B) nági (-a -o) m, f, n
    našeškati po nagi sculacciare
    pren. razkrinkati koga do nagega smascherare completamente
    sleči se do nagega spogliarsi nudi, denudarsi
  • nagajiv pridevnik
    1. (igriv) ▸ pajkos, huncut, csintalan
    nagajiv nasmeh ▸ pajkos vigyor
    nagajiv pogled ▸ huncut tekintet
    nagajiv videz ▸ pajkos kinézet
    nagajive oči ▸ pajkos szempár
    nagajivi lasjekontrastivno zanimivo rakoncátlan haj
    malce nagajiv ▸ kicsit pajkos
    nagajivo vprašanje ▸ pajkos kérdés
    nagajiv nasmešek ▸ huncut mosoly
    Od vetra skuštrani lasje in beli zobje so dajali njegovemu obrazu nagajiv videz. ▸ A széltől kócos haja és fehér fogai pajkos kinézetet kölcsönöztek az arcának.
    Čeprav mi je mama rekla, da imam lepe skodrane, nagajive lase, sem si jih počesala v tesen čop.kontrastivno zanimivo Annak ellenére, hogy anyám azt mondta, szép göndör, rakoncátlan a hajam, szoros copfba fésültem.
    Vedno je dobre volje in vedno ima v očeh nekakšne nagajive iskrice ter hudomušen nasmeh. ▸ Mindig jókedvű, a szemében pedig mindig pajkos szikrák cikáznak, és hamiskás mosoly bújkál az arcán.
    Voditelj tiskovne konference je postavil lucidno nagajivo vprašanje, zakaj dve knjigi. ▸ A sajtótájékoztató vezetője egy éleslátóan pajkos kérdést tett fel: miért két könyv?

    2. (o nedisciplini) ▸ pajkos, csintalan, huncut
    nagajiv otrok ▸ csintalan gyerek
    Spominja se, da so nekoč nagajivi otroci župniku v spovednico na klop nastavili risalne žebljičke. ▸ Emlékszem, hogy régen a csintalan gyerekek rajzszögeket szórtak a plébános gyóntatószékére.
    Sosed želi nagajivega dečka prevzgojiti, a mu to ne uspe. ▸ A szomszéd szeretné átnevelni a pajkos fiút, de ez nem sikerül neki.
    V športu moraš biti malo nagajiv, drugače težko prideš na vrh. ▸ A sportban egy kicsit pajkosnak kell lenni, egyébként nehezen jutsz el a csúcsra.

    3. (o spolnosti) ▸ pajzán, huncut, pajkos
    nagajiva fotografija ▸ pajkos fénykép
    Menim, da se ljudem ob misli na uniformo porajajo predvsem nagajive pa tudi pregrešne misli. ▸ Úgy vélem, hogy az egyenruha láttán pajzán és bűnös gondolatok támadnak az emberekben
    Besedilo pesmi je tudi rahlo nagajivo in ima nekoliko zapeljivega, erotičnega pridiha. ▸ A dal szövege enyhén pajzán, és van benne némi csábító, erotikus hangzás.

    4. (o nevšečnosti) ▸ pajkos, rakoncátlan
    nagajiv pramenkontrastivno zanimivo rakoncátlan hajtincs
    nagajiv veter ▸ rakoncátlan szellő
    nagajivi sončni žarki ▸ pajkos napsugarak
    Ko je jedel opečenec in slanino, mu je nagajivi vetrc skušal odpihniti prtiček. ▸ Amikor ette a pirítóst és a szalonnát, a rakocátlan szellő megpróbálta elfújni a szalvétáját.
    Poletje je v vsem svojem zamahu, okus po morski soli in nagajivih sončnih žarkih še ni zbledel s spomina. ▸ A nyár még javában tart, de a tengeri só ízének és a pajkos napsugaraknak az emléke még nem fakult meg.
    Čeprav je vreme precej nagajivo, izkoristite poletne dni in si pričarajte poletje kar sami. ▸ Annak ellenére, hogy az időjárás eléggé rakocátlan, használják ki ezeket a nyári napokat, és varázsoljanak nyarat saját maguknak!
  • nàgaziti -īm
    I.
    1. stopiti na kaj, v kaj: nagaziti na most, u blato, na staklo, ekspr. na tanak led
    2. nameriti se, naleteti: nagaziti na selo, na kurjaka
    3. pohoditi: miran, ni mrava da nagazi; nagažen crv
    4. stopiti komu na nogo: Bora nagazi ispod stola Kostu
    5. poteptati: nagaziti zemlju nogom
    6. nagaziti na sugreb, na urok, na čini stopiti na uročen predmet
    II. nagaziti se nakorakati se, nahoditi se: nagaziti se snijega nahoditi se po snegu
  • nagec samostalnik
    1. (gol človek) ▸ meztelen [ember]pucér [ember]mezítelen [ember]
    Poze nagcev so na skoraj vseh njegovih umetninah enake. ▸ Szinte minden műalkotásán ugyanolyan pózban láthatók a mezítelen emberek.
    Le redko se zgodi, da bi po središču Ljubljane hodili nagci. ▸ Ritkán történik meg, hogy pucér emberek sétálnak Ljubljana központjában.
    Okrog polnoči so občani obvestili policijo, da ob cesti za izolsko bolnišnico hodi nagec. ▸ Éjfél körül a lakosok értesítették a rendőrséget, hogy egy férfi meztelenül sétál a kórház mögötti úton.
    Spencer je znan po tem, da rad posname kar največjo množico nagcev na kar najbolj znanem mestu. ▸ Spencer híres arról, hogy szívesen készít fényképet pucér emberek lehető legnagyobb tömegéről a lehető legismertebb helyeken.

    2. ponavadi v množini, lahko izraža negativen odnos (nudist) ▸ pucérkodó, nudista
    Prizadevanja lokalnih oblasti, da bi nagci izpraznili plažo ali pa vsaj zakrili svoje intimne predele, niso obrodila sadov. ▸ Nem vezettek eredményre a helyi hatóságok erőfeszítései, hogy a pucérkodókat rávegyék a strand elhagyására, vagy legalább arra, hogy takarják el az intim testrészeiket.
  • nágel quick, swift, speedy, rapid, hasty; prompt; fast, rash; sudden

    nágla jeza sudden anger
    on je nágle jeze he has a hot temper, he is swift to anger
    nágli sod martial law
    po náglem sodu according to martial law
    nágla smrt sudden death
    bil je zelo nagel v svoji odločitvi he was very hasty in his decision
    náglo prislov swift, quick
    náglo odgovoriti to answer promptly
    kot blisk náglo (as) quick as lightning
    na náglo narejen most hastily constructed bridge
    (pre)nágla odločitev a rash decision
  • naglo sodišče srednji spol pravo, vojska das Standgericht
    po sklepu naglega sodišča/pred naglim sodiščem standrechtlich
  • nagon [ô] moški spol (-a …)

    1. živalstvo, zoologija, psihologija der Instinkt, der Trieb (čredni Herdeninstinkt, Herdentrieb, hranilni Nahrungstrieb, materinski Mutterinstinkt, obrambni Verteidigungstrieb, paritveni Begattungstrieb, Fortpflanzungstrieb, po posnemanju Nachahmungstrieb, potovalni Wandertrieb, samoohranitveni Selbsterhaltungstrieb, selitveni Zugtrieb, smrtni Todestrieb, spolni Geschlechtstrieb, Sexualtrieb, uničevalni Destruktionstrieb, valilni Bruttrieb, zbiralni Sammeltrieb)
    zadovoljitev nagona die Triebbefriedigung
    nauk o nagonih die Trieblehre

    2. figurativno (sla, gon) der Drang
    | ➞ → gon, instinkt, spolnost
  • nagón instinct; urge; (unconscious) impulse; impetus, inclination, propensity

    po nagónu (nagonsko) by (ali on) instinct, instinctively
    samohranitveni nagón instinct of self-preservation
    spolni nagón sexual desire (ali instinct, urge, libido)
    ustvarjalni nagón creative urge
  • nagòn (-ôna) m

    1. istinto, impulso; pulsione:
    predati se, prepustiti se nagonom cedere agli istinti, lasciarsi dominare dagli istinti
    materinski nagon istinto materno
    spolni nagon istinto sessuale
    nagon po obrambi, ohranitvi istinto di difesa, di conservazione

    2. istinto, inclinazione, impulso:
    stvariteljski nagon impulso creativo
  • nagrajenka samostalnik
    (prejemnica nagrade) ▸ díjas, díjazott, nyertes
    Nobelova nagrajenka ▸ Nobel-díjas
    oskarjeva nagrajenka ▸ Oscar-díjas
    Pulitzerjeva nagrajenka ▸ Pulitzer-díjas
    grammyjeva nagrajenka ▸ Grammy-díjas
    izžrebana nagrajenka ▸ kisorsolt nyertes
    večkratna nagrajenka ▸ többszörös díjazott
    izžrebati nagrajenko ▸ nyertest kisorsol
    predstaviti nagrajenko ▸ díjazottat bemutat
    nagrajenka bienala ▸ biennálé díjazottja
    nagrajenka natečaja ▸ pályázat díjazottja
    nagrajenka festivala ▸ fesztivál díjazottja
    ime nagrajenke ▸ díjazott neve
    nagrajenka nagradne igre ▸ szerencsejáték nyertese
    Nobelova nagrajenka za mir ▸ Nobel-békedíjas
    Nagrado bo nagrajenka prejela po pošti. ▸ A nyertes a nyereményt postai úton veszi át.
    Žirija nominira pet knjig, nagrajenko pa izglasuje občinstvo sejma. ▸ A zsűri öt könyvet jelöl, a díjazottat pedig a vásár közönsége szavazza meg.
  • Nahanarvalī (po drugih Naharvalī) -ōrum, m Nahanárvali, Nahárvali, svebsko pleme, najbrž ob šlezijsko-češki meji: T.
  • nahòdēnje s, nàhodēnje s
    1. nahajanje
    2. mišljenje, mnenje: po mome -u ova se stvar može riješiti po moji presoji bo to reč lahko rešiti; prema -u ljekara, vještaka po mnenju zdravnika, izvedenca
  • nahodíti se (-im se) perf. refl. camminare molto, fare lunghi percorsi;
    nahoditi se po uradih dover correre da un ufficio, uno sportello all'altro; fare la trafila degli uffici
  • nahruliti glagol
    (nadreti; ostro ošteti) ▸ lehord, ordibál, ráförmed
    nahruliti sodnika ▸ ordibál a bíróval
    nahruliti po telefonu ▸ ráförmed telefonon
    pošteno nahruliti ▸ alaposan lehord
    Šele ko ga je po telefonu nahrulil glavni urednik, je proti svoji volji zapustil prostore. ▸ Csak azután hagyta el akarata ellenére a helyiséget, miután a főszerkesztő telefonon keresztül ordibált vele.
  • Naht, die, (-, Nähte) šiv; Technik zvar; aus allen Nähten platzen pokati po šivih
  • naj1 členek

    1. (za izražanje želja s povedkom) ○:
    naj bo po tvojem sia come vuoi tu

    2. (v vprašalnih stavkih za izražanje ugibanja) ○:
    kaj naj naredim? che fare?
    ali naj grem ali ne? vado o resto?, devo andare o no?

    3. (za izražanje nujnosti) ○:
    naj ti povem, kaj se bo zgodilo ti dirò io cosa succederà
    to je potrebno, če naj se izognemo posledicam è necessario se vogliamo evitare le conseguenze

    4. (za izražanje pojasnila) ○, comunque:
    skakalec je padel. A naj povem, da je bil veter precej močen il saltatore è caduto, comunque va detto che il vento era piuttosto forte

    5. (za izražanje želje, s pogojnikom) ○:
    politki naj bi uresničevali želje ljudstva i politici sarebbero chiamati a realizzare la volontà popolare

    6. (za izražanje namena) ○:
    ta šola naj bi vzgajala strokovnjake prihodnosti una scuola che dovrebbe educare i tecnici del futuro

    7. (za izražanje dvomov) ○:
    ta proces naj bi povzročale neke bakterije un processo che sarebbe provocato da certi batteri
  • najboljš|i [ó] (-a, -e) der/die/das beste
    drugi najboljši zweitbeste, [nächstbeste] nächstbeste
    na svetu: weltbeste
    najboljši možni der bestmögliche
    Best- (čas die Bestzeit, dosežek die Bestleistung, forma die Bestform, vrednost der Bestwert)
    najboljša forma die Hochform
    najboljša ponudba das Meistbot
    najboljši prijatelj der Busenfreund
    najboljša prijateljica die Busenfreundin
    najboljši primer der Idealfall
    po najboljših močeh nach Kräften
    po najboljši vednosti nach bestem Wissen (und Gewissen)
    pri najboljši volji beim besten Willen
    biti na najboljši poti auf dem besten Wege sein
    v najboljšem primeru bestenfalls, im günstigsten Fall
    po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
    v najboljših letih in den besten Jahren
  • nájboljši el mejor

    v najboljšem primeru en el mejor de los casos, fam a todo tirar
    biti na najboljši poti, da ... estar en el mejor camino para (nedoločnik)
    po najboljših močeh con todo empeño
    v najboljšem stanju en perfecto estado
    v najboljši starosti en la plenitud de la vida, en la flor de su edad
  • najmánjši (-a -e) adj. superl. od majhen il più piccolo, la più piccola; il minimo, la minima:
    mat. najmanjši skupni mnogokratnik minimo comune multiplo
    najmanjša sled ni smela ostati za njimi non dovevano lasciare la minima traccia
    niti najmanjšega dvoma ni, da je tako non esiste il minimo dubbio che sia così
    pren. kaj narediti po liniji najmanjšega odpora fare qcs. seguendo il principio del minimo sforzo