Franja

salvar rešiti; odrešiti; prihraniti; prehoditi, preleteti; povzpeti se na; dominirati

salvar un foso preskočiti jarek
salvar de un peligro rešiti iz nevarnosti
salvar grande distancias pustiti za seboj (preleteti) velike razdalje
salvar el umbral prestopiti prag
salvar de un salto preskočiti
de dos brincos salvó la escalera z dvema skokoma je bil na vrhu stopnic
salvarse rešiti se
salvarse huyendo rešiti se z begom
sálvese quien pueda reši se, kdor se more

salveō -ēre (salvus)

1. biti zdrav, dobro se imeti, „zdravstvovati“; večinoma le kot pozdrav v imper. salvē, salvēte, salvētō in v fut. salvēbis bodi zdràv (zdráva)!, bodite zdravi!, na zdravje!, zdravo!, zdravstvuj(te)!, pozdravljen (pozdravljena) bodi!, pozdravljeni bodite!, blagor ti (vam) (bodi)!, bog te (vas) sprejmi!, dobrodošel (dobrodošla, dobrodošli)!, (na cesarskem dvoru) dobro jutro!, dober dan! (za „dober večer!“ so uporabljali ave ali vale): salvete, inquam PL., salve, adulescens. Et tu multum (lepo) salveto, adulescentula PL., o bone custos, salve TER., salvebis a meo Cicerone CI. EP. moj Ciceron (moj sin) te pozdravlja, se ti priporoča, morem ... obstinatissime retinuit, ut liberti servique bis die frequentes adessent et mane salvere (dobro jutro!), vesperi valere (dober večer!) sibi dicerent SUET.; v besedni igri: salve. Salvere me iubes, quoi tu abiens adfers morbum? PL., salve. Egon salva sim, quae siti sicca sum? PL., salve. Satis mihi est tuae salutis, nihil moror, non salveo PL.; pri slovesni omembi kakega božanstva, imenitne osebe ali reči: salve, vera Iovis proles V., salve, o venusta Sirmio CAT., salve, cura deûm TIB., salve, parens frugum, Saturnia tellus V., grata testudo Iovis, o laborum dulce lenimen medicumque, salve rite vocanti! H., salve, laeta dies O.; iron.: salvete, fures PL.; v inf., odvisnem od iubere = da(ja)ti ali pustiti koga pozdraviti, poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), (za)želeti komu zdravje ali dobro, pozdraviti (pozdravljati) koga: iusseram salvere te PL., Dionysium velim salvere iubeas CI. EP. pozdravi mi, prosim Dionizija, regem parentemque urbis Romanae omnes salvere iubent L., prior salvere iubet H.

2.
a) redno pri poslavljanju =) bodi (mi) zdràv (zdráva)!, bodite (mi) zdravi!, zdràv (zdráva) ostani!, zdravi ostani(te)!, bog te (vas) obvaruj!, zbogom!: salve atque vale PL., salve, vale CI. EP.; pri poslavljanju od umrlih: VARR. AP. SERV., salve aeternum mihi V., salvete cineres umbraeque paternae V., salve supremam supremumque vale STAT.
b) (pri kihanju) salvere iubere aliquem (za)klicati komu „na zdravje“: salvere Githona iubet PETR.

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

sambūca -ae, f (tuj. σαμβύκη) sambúka

1. neko trioglato strunsko glasbilo, podobno harfi, morda nekakšna harfa: PL., PERS., VITR., SCIPIO AFRICANUS AP. MACR., ISID., P. F.

2. temu glasbilu podobna vojaška naprava, ki so jo uporabljali pri obleganju, dvižni (vzdižni, pridvižni) most, most na kolesih: VITR., VEG., P. F.

sambūcina -ae, f (sambūca in canere) = sambūcistria sambukašica, sambukistka, sambukarica, igralka (brenkalka, brenkačica) na sambúko: poste[a], ut occepi narrare, fidicinas tibicinas sambucinas (po novejših izdajah sambucas) advexit se cum forma eximia PL.

sambūcistria -ae, f (tuj. σαμβυκίστρια, gl. sambūca) sambukašica, sambukistka, sambukarica, igralka (brenkalka, brenkačica) na sambúko: ARN., FEST., P. F., tunc psaltriae sambucistriaeque et conviualia alia ludorum oblectamenta addita epulis L.

sambūcus¹ -ī, m (sambūca) sambukaš, sambukar, sambukist, igralec (brenkalec, brenkač) na sambúko: psaltas, chordacistas, sambucos, hydraulas per totum orbem ad commodum humanae utilitatis inveni M.

samobórac -rca m samoborec, vlak, ki vozi na progi Zagreb - Samobor

samòkov m zastar.
1. kladivo na mehanični pogon: tu je voda pokretala -e, koji su kovali gvožđe
2. fužine, kladiva

samosrájčnik na dijete, dete koje još ide u košulji

sampdoriano

A) m šport navijač Sampdorie

B) agg. šport ki se nanaša na Sampdorio

sampler [sá:mplə] samostalnik
vzorec, model; vzorčno vezenje (vezenina) na platnu
trgovina kdor dela vzorce; poklicen pokušalec

sanbabilino

A) agg. ki se nanaša na trg San Babila (v Milanu)

B) m (f -na) (milanski) huligan, neofašist

sancochar na pol skuhati (meso)

sancocho moški spol na pol skuhano meso; mešano meso; ameriška španščina zajtrk iz juke, mesa itd.

sanctimonious [sæŋktimóunjəs] pridevnik (sanctimoniously prislov)
svetohlinski, licemeren, na videz pobožen

sand¹ [sænd] samostalnik
pesek; prod; pesek ali prod na obrežju
poetično zrnca peska, čas; ure
množina (peščena) puščava ali ravnina, prod vzdolž morja, ob vodi
ameriško, sleng hrabrost, pogum, energija, čvrstost značaja
sleng denar

built on sand zgrajen na pesku, nesiguren
grain of sand zrno peska
the sands are running out (low) figurativno ura je potekla, gre h koncu
his sands are running out njegove ure se iztekajo, so mu štete
to plough the sand(s) pesek orati, figurativno nesmiselno se mučiti, garati brez koristi

sand² [sænd] prehodni glagol
posuti, zasuti s peskom, zakopati v pesek; pokriti, brusiti s peskom
trgovina (goljufivo, sleparsko) primešati pesek, mešati s peskom (za otežitev); pustiti nasesti (ladjo) na sipini

to sand up pustiti zasuti (se) s peskom

sand-bar [sǽndba:] samostalnik
podolgovata peščena plitvina pri vhodu v luko ali na ustju reke

sand-blast [sǽndbla:st] samostalnik
tehnično peščeni curek (rafal) za vrezovanje likov na steklu ali kovini