Franja

chum² [čʌm] neprehodni glagol
pogovorno (with) stanovati v isti sobi

to chum up with (ali together) sprijateljiti se, biti s kom zelo zaupen

chute [šüt] féminin padec, padanje; izpadanje; propad; figuré odpadanje listja, jesen; odpadki (pri krojenju); (religion)

chute (d'Adam) Adamov padec (izvirni greh)
chute de cheval, de bicyclette padec s konja, z bicikla
chute des cheveux, des dents izpadanje las, zob
chute des cours padec tečajev
chute d'eau slap
chute du jour somrak
chute libre prosti pad
chute de montagne gorski udor
chutes de pluie deževje
chute de pierres padanje kamenja
chute des prix padec cen
gare aux chutes! ne premetavati!
tuyau masculin de chute (WC) odtočna, izplakovalna cev
vitesse féminin de chute (physique) hitrost prostega pada
faire une chute pasti, (aéronautique) zrušiti se

ciabatta f

1. copata; ponošen čevelj, šveder:
essere nelle ciabatte di qcn. pren. biti na mestu, v koži nekoga
stare in ciabatte pren. biti neoblečen, ne nared za odhod z doma
trattare qcn. come una ciabatta pren. s kom grdo, poniževalno ravnati

2. pren. ničvredna, obrabljena stvar; ekst. starček, starka

3. (štruca kruha) ○

cianid samostalnik
(strupena snov) ▸ cianidPovezane iztočnice: vodikov cianid

cibora samostalnik
1. (plod) ▸ kökényszilva
Da sadje ne bi počilo, cel sadež, kot so češnje, cibore ali slive, prebodite pred vlaganjem v kozarce. ▸ Hogy ne repedjen meg a gyümölcs, szúrja fel az egész gyümölcsöt, például a meggyet, a kökényszilvát vagy a szilvát, mielőtt elteszi a befőttesüvegekbe.
Sopomenke: sliva

2. botanika Prunus insititia (drevo) ▸ kökényszilva
Cibora je nizko listopadno drevo in v bližnjem sorodu s češnjami. ▸ A kökényszilva alacsony, lombhullató fa, szoros rokonságban van a cseresznyével.
Sopomenke: sliva

Cicerō -ōnis (cicer, prim. Piso, Fabii) Ciceron, priimek Tulijevega rodu. Poseb.

1. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov ded, umrl l. 106: Ci.

2. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov oče: Ci.

3. L. Tullius Cic. Lucij Tulij Ciceron, brat 2., okrog l. 103 se je učil govorništva na Rodosu; njegov sin z istim imenom je živel v Atenah in Sirakuzah ter umrl l. 68: Ci.

4. M. Tullius Cicero Mark Tulij Ciceron, slavni govornik, rojen 3. I. 106 v Arpinu, na Antonijevo povelje umorjen 7. XII. 43: S., Q. idr.

5. M. Tull. Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov sin, rojen l. 65, v državljanski vojni je bil na Pompejevi strani: Ci., Plin.

6. Q. Tull. Cic. Kvint Tulij Ciceron, govornikov brat, rojen l. 102, oženjen s Pomponijo, Atikovo sestro, od katere se je ločil l. 44, l. 43 je bil umorjen hkrati s svojim sinom Kvintom Tulijem Ciceronom, rojenim l. 66: Ci. ep., C. — Pl. Cicerōnēs
a) = Cicerona, sinova Marka in Kvinta Tulija Cicerona: Ci. ep., Cicerones pueri Ci. ep.
b) = možje, kakršen je bil Ciceron: Sen. ph. Apel. Cicerō Ciceron = velik govornik: Ven.; prim.: apud posteros vero id consecutus (M. Tullius), ut Cicero iam non hominis nomen, sed eloquentiae habeatur Q. — Od tod subst. Ciceromastīx -īgis, m Ciceronov bič (po zgledu Ὁμηρομάστιξ), sramotilni spis Largija Licinija proti Ciceronu: Gell. Adj. Cicerōniānus 3 Ciceronov, ciceronski: simplicitas Plin., aquae Plin. vodni vrelec, zdravilen za oči, v Ciceronovi vili v Puteolih; subst. Cicerōniānus -ī, m ciceronovec, Ciceronov pristaš: Hier.

cieō -ēre, cīvī, citum (prim. gr. κίω grem, κινέω gibljem, gonim, κῑ́νυμαι gibljem se, lat. citus, citāre, sollicitus)

1. ganiti (gibati), premakniti (premikati): orbis cietur Ci. se giblje, inanimum est omne, quod pulsu agitatur externo; quod autem est animus, id motu cietur interiore et suo Ci., puppes sinistrorsum citae H. naravnane, obrnjene na levo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animo c. L. silno moč strasti iz globočine duše dvigniti; occ.
a) izraz pri šahu: calcem ciere Pl. kamenček potegniti, vleči.
b) jur.: herctum (sup. glag. hercīscō) ciere Ci. dediščino deliti.
c) voj.: pugnam ciere (skoraj samo o poveljniku ali prvoborcu) boj v tek spraviti (spravljati), boj spodbuditi (spodbujati), spet in spet pričenjati ali podžigati, vzdrževati, ne odnehati od boja: principes utrimque pugnam ciebant L., pauci... penetravere ad Porum acerrime pugnam cientem Cu., Sacrovir... pugnam pro Romanis ciens T., hi sude pugnas... cient Sil., bellum (= pugnam) inter primores duces acerrime c. Iust.
č) stres(a)ti, pretres(a)ti, vzburkati: absurdoque sono fontīs et stagna cietis Poeta ap. Ci., loca vocibus... sonituque cientur Lucr., tonitru caelum omne ciebo V., c. imo aequora fundo V., (mare) venti et aurae cient L.

2. osebe poz(i)vati, (po)klicati: aere (s trobljo) c. vivos V., Narcissum T., singulos nomine ciens T., lugubri voce Acerbam ciet Iust.; poseb. duhove rotiti: certis carminibus cieri ab inferis animas Lact.; occ.
a) na pomoč (po)klicati: nocturnosque ciet manes carminibus V., luctificam Alecto dirarum ab sede dearum infernisque tenebris ciet V., vipereasque ciet Stygia de valle sorores (= Furias) O., non homines tantum, sed foedera c. L. za pričo poklicati.
b) klicati, poz(i)vati na vojsko ali na boj, na vojsko (s)klicati ali zb(i)rati: Vell., Sil., Amm., ab ultimis subsidiis cietur miles L., ad arma ciere L., primores Argivorum coeperat ad sese Troia ciere viros Cat., ad belli munia militem c. T., quos (Germanos) cum maxime Vitellius in nos ciet T.

3. pren.
a) po imenu klicati, imenovati: Lucr. idr., animam... magna supremum voce ciemus V., triumphum (= „io triumphe“) nomine c. L., „triumf“ vpiti, modo nomina singulorum, modo centuriam T.; drž.pr.: patrem ciere L. očeta imenovati, consulem patrem, avum L. konzula za očeta, deda imenovati.
b) vzbuditi (vzbujati), dvigniti (dvigovati), povzročiti (povzročati), povod dajati čemu, delati kaj: ex corporis totius natura... varios motus cieri Ci., qui tantas iam nunc procellas, proelia atque acies iactando inter togatos ciet L., c. seditiones, vanos tumultus L., bellum L., Iust. začenjati, belli simulacra V. navidezni boj, stragem V. poboj izvršiti, Martem V., terrores Sen. tr., mare acriore vento concitatum fluctus ciere Cu., lacrimas c. V. solze točiti; poseb. kak glas zagnati: Ph., Vell., voces varias Lucr., voces truces Ap., tinnitūs V., tenues tinnitūs aere Cat. žvenkljati, gemitūs V. vzdihovati, singultus ore Cat. ihteti, longos fletus V. dolgo jokati, mugitūs V. (za)rjuti, raucum murmur V. votlo žuboreti; occ. medic. vzdražiti, omečiti, pospešiti (pospeševati), (po)gnati na kaj (npr. na vodo): alvum Col., Plin., cita alvus Cels. driska, ciere menses (menstrua) Plin., menses et sudores Plin., urinas Plin.

Opomba: V zloženkah prestopi ta glagol pogosto v 4. spregatev, npr. acciō (conciō) -īre -īvī -ītum; pesniki in poznejši pisci so od tod tvorili oblike nezloženega glag.: cio Mart., cit Col., cimus Lucr., ciant, ciuntur Ap.

cierne moški spol cvet

en cierne v cvetju
en ciernes bodoči
estar en cierne(s) biti čisto na začetku

cigan samostalnik
1. (Rom) ▸ roma, cigány
2. izraža negativen odnos (podlež; lopov) ▸ roma, cigány
Predsednika so zmerjali s ciganom in mu grozili, da mu bodo sodili. ▸ Az elnököt lecigányozták és megfenyegették.

cigánski gitano; gitanesco

cigansko dekle gitanilla f
ciganska glasba música f cíngara
ciganski jezik jerga f de los gitanos, (španskih ciganov) caló m
ciganska karavana caravana f (ali grupo m errante) de gitanos
ciganski orkester orquesta f de cíngaros (de tziganes)
ciganski primas director m de una orquesta cíngara
ciganski tabor campamento m de gitanos (ali de cíngaros)
ciganski voz carrovivienda m de gitanos
cigansko življenje vida f de gitano(s), vida bohemia

cigaret|a [é] ženski spol (-e …) die Zigarette
cigareta s filtrom die Filterzigarette
… cigaret(e) Zigaretten-
(kadilec cigaret der Zigarettenraucher, tovarna cigaret die Zigarettenfabrik, zavojček cigaret die Zigarettenpackung, avtomat za cigarete der Zigarettenautomat)
odmor za eno cigareto die Zigarettenpause
kaditi cigarete Zigaretten rauchen, ein Zigarettenraucher sein

cigareta samostalnik
(zvitek tobaka) ▸ cigarettaSopomenke: čik

cigaréta (-e) f sigaretta; šalj. cicca; žarg. bionda:
lahke, močne cigarete sigarette leggere, forti
cigarete s filtrom, brez filtra sigarette col filtro, senza filtro
domače, tuje cigarete sigarette nazionali, estere
škatlica cigaret pacchetto di sigarette
doza za cigarete portasigarette
kaditi cigareto fumare una sigaretta
žarg. pokaditi cigareto hašiša farsi uno spinello

cigarette [sigarɛt] féminin cigareta

cigarette filtre féminin cigareta s filtrom
cigarette de soie à coudre zvitek svile za šivanje
bout masculin de cigarette ogorek, čik
papier masculin à cigarette cigaretni papir
paquet masculin de cigarettes zavojček cigaret
rouler une cigarette zviti (si) cigareto
fumer, griller une cigarette (po)kaditi cigareto
éteindre sa cigarette ugasiti svojo cigareto

cikličen pridevnik
1. (ponavljajoč) ▸ ciklikus, körkörösPovezane iztočnice: ciklične obremenitve, ciklični saldo

2. (vsebinsko povezan v celoto) ▸ ciklikus
Svoja dela je razvrstila v majhne ciklične sklope s tematiko narave. ▸ Műveit kisebb, a természet témájával foglalkozó, ciklikus egységekre osztotta

3. kemija (o spojini) ▸ ciklikus, gyűrűsMonosaharidi nastopajo pretežno v cikličnih oblikah. ▸ A monoszaharidok elsősorban ciklikus alakban fordulnak elő.
Povezane iztočnice: ciklična oblika, ciklični adenozin monofosfat

4. glasba (iz več povezanih stavkov) ▸ ciklikus, többtételes

cikórija botanika chicorée ženski spol

kava s cikorijo café moški spol à la chicorée

cil [sil] masculin trepalnica

faux cils umetne trepalnice
battre des cils treniti s trepalnicami

cilija samostalnik
biologija (del celice) ▸ csillóNotranjost dihalne cevi je gosto posejana s cilijami, drobnimi laski, ki nenehno utripajo navzgor proti ustom. ▸ A légcső belsejében sűrűn kiemelkedő csillók helyezkednek el, ezek apró szálak, amelyek állandó, hullámszerű mozgása a száj felé irányul.

cilinder samostalnik
1. (del stroja) ▸ henger, cilinder
2. (del ključavnice) ▸ cilinderNajprej je onesposobil alarm, odlomil cilinder ključavnice in vstopil v bencinski servis. ▸ Először a riasztót hatástalanította, majd letörte a cilinderzárat, és belépett a töltőállomásra.

3. (moško pokrivalo) ▸ cilinderS seboj nimam čarovniškega cilindra niti čarovniške paličice. ▸ Sem varázscilinder, sem varázspálca nincs nálam.

4. (del petrolejske svetilke) ▸ cilinder

cilínder (-dra) m

1. strojn. cilindro:
motor s štirimi cilindri motore a quattro cilindri

2. scartoccio (delle lampade a petrolio)

3. obl. (cappello a) cilindro; staio, tuba

4. mat. cilindro; kem.
merilni cilinder cilindro graduato