Franja

temporal, e, aux [-ral, ro] adjectif, anatomie ki pripada sencém

os masculin temporal, le temporal senčna kost, senčnica

tèmveč konj. (v adverzativnem priredju)

1. ma, bensì, anzi:
novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila la notizia non la calmò, anzi la turbò ancora di più

2. ne samo ... temveč tudi, ne le ... temveč tudi non solo... ma anche:
sodelovanje s sosedi ni samo koristno, temveč tudi nujno la collaborazioe coi vicini non solo è utile ma anche necessaria

tenant, e [tənɑ̃, t] adjectif

séance tenante na mestu, takoj, pri priči
chemise féminin à col tenant srajca s prišitim ovratnikom; masculin imetnik; podpornik, branitelj, privrženec
(sport) le tenant de la coupe imetnik pokala
les tenants de l'existentialisme pristaši eksistencializma
tout d'un tenant, d'un seul tenant v enem kosu
propriété féminin de 100 hectares d'un seul tenant 100 ha zaokroženega posestva
les tenants et les aboutissants zemljišča, ki mejijo eno na drugo; obmejna, sosedna si zemljišča
(figuré) connaître tous les tenants et les aboutissants dobro poznati razmere, biti v vsem dobro orientiran

tendant, e [tɑ̃dɑ̃, t] adjectif usmerjen, težeč, ki meri (à k, na)

tendu, e [tɑ̃dü] adjectif napet (tudi figuré); nategnjen, iztegnjen; prisiljen (slog)

à bras tendus z iztegnjenimi rokami
chambre féminin tendue d'un papier bleu z modrim papirjem tapecirana soba
politique féminin de la main tendue politika sprave
poings masculin pluriel tendus v znak sovraštva dvignjene pesti
rapports masculin pluriel tendus napeti odnosi
il est très, tendu zelo je zaskrbljen

tenebrae -ārum, f (po disimilaciji iz *temefrā, *temafrā; indoev. kor. *tem(H)-, temen; prim. skr. támisrāḥ, támas- tema, timiráḥ temen, temnobarven, lat. temere, temerō, tēmētum, sl. tema, temen, lit. tamsà mrak, tema, témsta, témti posta(ja)ti temen, tamsùs temen, let. tumst temni se, timt stemniti se, stvnem. demar = nem. Dämmerung, stvnem. dinstar in finstar = nem. finster)

1. tema, t(e)mina: eruptione Aetnaeorum ignium (sc. summae) tenebrae finitimas regiones obscuravisse dicuntur Ci., taetris tenebris Ci.; pri pesnikih: tenebris nigrescunt omnia circum V., obtenta densantur nocte tenebrae V.

2. occ.
a) močna tema (temina), noč, mrak, mračnost, mrakoba, mrakota: quo modo redissem luce, non tenebris Ci., tenebris obortis N. ko se je stemnilo, ko se je zmračilo, et fulget tenebris Aurora fugatis O., quo cum primis se intendentibus tenebris pervenissent L., ferunt Ti. Caesari fuisse naturam ut expergefactus noctu paulisper haud alio modo quam luce clarā contueretur omnia, paulatim tenebris sese obducentibus Plin.
b) tema, temina = slepota, oslepelost, slépost (slepóst): tenebras et cladem lucis ademptae obicit O., occĭdit ex templo lumen tenebraeque sequuntur Lucr., quorum caeca lumina in altissimis tenebris erant, eorum oculos in pristinum restituebant aspectum Lact.
c) tema pred očmi, nezavest, omedlevica, omedlelost, omedlênje, omedlevanje: Sen. rh. idr., dolore amens tenebris narratur obortis (ko se ji je stemnilo pred očmi) semianimis procubuisse Cu., tenebrae oboriuntur, genua inediā succīdunt Pl.
d) smrtna tema, smrt: iuro me tibi ad extremas mansurum tenebras Pr., certumst mihi ante tenebras (= noctem) persequi tenebras (= mortem) Pl.

3. meton. temen kraj, kot, zakotje, zakot, zatišje, skrivališče, zatočišče, zavetje: Cat., Mart. idr., se ille fugiens in scalarum tenebras abdidit Ci., cum illa coniuratio ex tenebris erupisset (iz skrivališč) Ci.; o javni hiši (bordelu): homo emersus subito ex diuturnis tenebris lustrorum ac stuprorum Ci.; occ.
a) = temníca: ex tenebris et carcere (ἑ`ν διὰ δυοῖν) Cu. = iz temne ječe; aeternis tenebris vinculisque eum mandare Ci., robur et tenebrae L., quem in tenebras abripi iussit (v temno luknjo, v ječo) Ci., clausi in tenebris S.
b) o podzemeljski temi: tenebrae Stygiae V., infernae H., explebo numerum reddarque tenebris V.

4. metaf. tema, temotnost = skritost, ne(po)znanost, obskurnost, nizkost, nizek stan, nepomembnost, preprostost, nizkotnost: rex Deiotarus vestram familiam e tenebris in lucem evocavit Ci., quae iacerent in tenebris omnia (bi bilo neznano), nisi litterarum lumen accederet Ci., neque te ex amplissimi viri dignitate, sed ex tuis tenebris extraham Ci., o tenebrae, o lutum, o sordes (sc. Piso) Ci.
a) nejasnost, tema (zmot): Lucr., Val. Max., Lact. idr., in tenebris quam in luce causam versari maluisti Ci., tantae tenebrae erroris et inscientiae Ci., (sc. Menander) omnibus eiusdem operis auctoribus fulgore suae claritatis tenebras obduxit Q. je zatemnil, je zamračil, je zasenčil, tenebrae (megla) calumniae Ph., si quid est, quod indagaris, inveneris, ex tenebris erueris Ci., latent ista omnia crassis occultata et circumfusa tenebris Ci.
b) tema, temotnost = nejasnost, nerazločnost, nerazvidnost, nerazumljivost, nerazložljivost, nedoumljivost: obducere tenebras rebus clarissimis Ci., tenebras offundere iudicibus Ci. sodnike udariti s slepoto = preslepiti, zaslepiti.
c) sleparstvo, sleparjenje, prevara, varanje, goljufija, starejše lest: quas tu mihi tenebras trudis? Pl., qui linguae vitaeque tenebras sequntur Gell. ničevost v besedah in dejanjih.
d) žalostno stanje, zmešnjava, nered, zmeda, homatíja: ex illo metu mortis ac tenebris revixit Ci., si quid tenebrarum obfudit exilium Ci.

Opomba: Sg. tenebra -ae: Ap., Lamp., Ven.

tenebricus 3 (tenebrae) poln teme (temine), tèmen (temèn, temán), temačen, mračen, mrakoben, starejše temnít: nam te in tenebrica saepe lacerabo fame clausum et fatigans artus torto distraham Pac. ap. Non., haec e Tartarea tenebrica abstractum plaga tricipitem eduxit Hydra generatum canem? Poeta ap. Ci., vestis Tert. temna, črna.

tener -era -erum, adv. -ē (tendere)

1. tánek (tènek, tenák), šibek (šibak), droben (droban), nežen, mehek: Ca., Gell., Prud. idr., ramus O., rami Cu., radix C., palma Ci., uva O., plantae V., gramen, caules H., aëra per tenerum O., V., Lucr., corpus Lucr., alvus tenerrima Cels., coniux, virgines H., corpus tenerrime derasus Plin.; preg.: de tenero ungui H. ali a teneris unguiculis Ci. ep. (= gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) od mladih nog.

2. mladosten, mlad, nežen: Luc. ap. Prisc., Cat., Plin. iun. idr., infans O., puer Pr., saltator Ci., annus O. mlado leto, pomlad, anni Plin., anni teneriores Pr., equis vetulis teneras anteponere Ci., vitulus H., grex Ph. čreda mladičev, tigres Val. Fl., teneri manes Stat. mladi mrlički, v nežni dobi umrli otroci, tenerae res V. mlado rastlinje, mlada setev; subst. tenerī -ōrum, m nežni dečki, malčki, starejše máleji: Iuv., Cl.; adeo in teneris consuescere multum est V. v nežni (= otroški) dobi; tudi a(b) tenero (sc. puero ali anno) Col., Q. od mladega, od mladih nog.

3. metaf. nežen, mêhek (mehák), nežnočuten, rahločuten, občutljiv, vodljiv, vóljen (volján), upogljiv, upogibljiv, uklonljiv, popustljiv, gibčen, gibek: virtus Ci. mehkovoljna, popustljiva, teneri et rudes animi T., non silice nati sumus, sed est naturale in animis tenerum quiddam atque molle Ci. naravna mehkoba, mehkost, tenerior animus Ci., oratio mollis et tenera Ci., tener et mollis incessus Sen. ph., frons Sen. ph., tenerā voce Q. z nežnim (gibkim) glasom, tenere dicere T. (Dial.), tenere recitare Plin. iun., tenerius manus complosit Petr.; occ.
a) ljubkajoč, božajoč, nežen, zaljubljen, nasladen, pohoten: teneri versūs H., carmen O., poeta Cat., O., spado Iuv.; analogija: pudor O. sram zaradi zaljubljenosti.
b) raznežen, (po)mehkužen: mentes Q.

tenere^*

A) v. tr. (pres. tēngo)

1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
tenere le briglie držati uzde
tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

2. držati, imeti, nositi:
tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
tenere a bada qcn. paziti na koga
tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
tenere una cameriera imeti služkinjo
tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
tenere una nota glasba držati noto
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
tenere la parola držati besedo
tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
tenere un segreto ne izdati skrivnosti
tenere un impegno spoštovati obvezo

4. držati, imeti; vzeti, jemati:
tieni!, pog.
te'! na, vzemi!

5. južnoital. imeti (posedovati):
tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
tenere bottega imeti trgovino
tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

8. držati (vsebina):
la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
tenere una riunione imeti sestanek

10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
tenere la destra iti po desni
tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
tenere la strada avto držati se ceste
tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
tenere testa a qcn. kljubovati komu

11. imeti za:
tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
tenere caldo biti topel (oblačilo)
tenere compagnia delati družbo
tenere conto di qcs. kaj upoštevati
tenere un discorso imeti govor
tenere una lezione imeti predavanje
tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
tenere stretto stisniti, stiskati
tenere udienza imeti razpravo

B) v. intr.

1. držati, vzdržati:
tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

3. iti:
tenere a destra iti po desni
tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

4.
tenere per qcn. držati za koga
tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

5. veliko dati na:
uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

1. držati se za:
tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
i due si tenevano per mano držala sta se za roko

2. držati se, biti (v položaju):
tenersi aggiornato biti na tekočem
tenersi sulla difensiva ne napadati
tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
tenersi a distanza, da parte držati se na strani
tenersi a galla plavati, biti na površini
tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

3. zadržati se:
tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

5. iti:
tenersi a sinistra iti po levi
tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

6. biti, čutiti se:
tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen

tenore m

1. obnašanje, ravnanje; oblika, vsebina, ton:
tenore di vita način življenja, življenjski standard
ci è stata inviata una lettera del seguente tenore admin. dobili smo pismo naslednje vsebine
a tenore di na podlagi, po:
a tenore di legge po zakonu

2. vsebnost, delež:
liquore a basso tenore alcolico liker z nizko alkoholno stopnjo

3. glasba tenor (glas, pevec):
tenore di grazia, leggero lirični tenor
tenore drammatico, di forza junaški tenor

ténorisant, e [-rizɑ̃, t] adjectif podoben tenorju

baryton masculin ténorisant baritonu podoben tenor

tentant, e [tɑ̃tɑ̃, t] adjectif vabljiv, zapeljiv

situation féminin tentante vabljiv, zavidanja vreden položaj

tentare v. tr. (pres. tēnto)

1. (po)tipati, otipavati, preiskovati; pren. preizkusiti, preizkušati:
tentare il fondo del fiume preiskati dno reke
tentare l'onestà di qcn. preizkušati poštenost nekoga

2. skušati, vabiti:
è un viaggio che mi tenta to potovanje me mika

3. poskusiti, poskušati:
tentare la fortuna poskusiti srečo
ho tentato, ma invano, di persuaderlo zaman sem ga poskušal prepričati

tenu, e [tənü] adjectif držan

tenu à zavezan za
à l'impossible nul n'est tenu nihče ni zavezan storiti nekaj nemogočega
vous êtes tenu d'obéir morate ubogati
bien tenu negovan, urejen, v redu
maison féminin mal tenue slabo vzdrževana hiša

ténu, e [tenü] adjectif tanek, droben

teorétičen (-čna -o) adj. teorico; ekst. filoz. teoretico:
teoretična fizika, kemija, matematika fisica, chimica, matematica teorica
teoretično in praktično znanje conoscenze teoriche e pratiche
teoretične posplošitve generalizzazioni teoretiche
filoz. teoretična dejavnost teoresi
filoz. teoretična filozofija filosofia teoretica

teoríja (-e) f

1. teoria:
teorija časa, osebnosti la teoria del tempo, della personalità
evolucionistična teorija teoria evoluzionista

2. (splošna, abstraktna spoznanja, načela) teoria:
neskladnost med teorijo in prakso discordanza tra la teoria e la pratica
mat. teorija informacije teoria dell'informazione
mat. teorija množic teoria degli insiemi
mat. teorija števil teoria dei numeri
mat. teorija verjetnosti teoria delle probabilità
šah. teorija otvoritev teoria delle aperture
fiz. teorija relativnosti teoria della relatività
lit. teorija verza teoria del verso
lit. literarna teorija teoria letteraria
biol. teorija o naravnen izboru teoria della selezione naturale
filoz. spoznavna teorija teoria della conoscenza

tepeō -ēre (prim. skr. tápati [on] segreva, žge, tapas- vročina, sl. topel, topiti, lat. tepor, tepidus)

1. biti mlačen, biti topel, biti gorek (gorak): Ca., Petr., Plin. idr., hiems tepet H., sole tepente O., ferrum a caede tepet O., tepentes aurae V. tople sap(ic)e.

2. metaf. (v ljubezni)
a) biti vroč, biti goreč, biti razgret = biti zaljubljen: corde tepente O., quo (sc. iuvene) mox virgines tepebunt H. za katerega se bodo ogrevale (bodo gorele).
b) biti mlačen, biti mrzel, biti hladen, biti brez ognja: seu tepet sive amat O., affectus tepet Q.

tepidus 3, adv. -ē (tepēre)

1. mlačen, (zmerno) topel, gôrek (gorák), mil: Lucan. idr., venti O., sol H., vapor Lucr., dies tepidiores Varr., Plin., loca tepidiora Plin., cubiculum hieme tepidissimum Plin., inter utrumque (frigidum et calidum) tepidum est Sen. ph., tepidae brumae H. tople (= mile) zime, tepidum ligurrire ius H. napol ohlajeno juho (omako), cruor V., tectum H. hladna, pullos tepide (na gorkem) habere Col., tepidius natare Plin. iun., cum tepidius (premlačno) forte lotus esset Lamp.; acc. sing. n kot adv.: notus tepidum spirat O. toplo veje.

2. (v negativnem pomenu) le še malo topel, že ohlajajoč se, ugašajoč, ugasel: rogus, foci O.

3. metaf. mlačen: haud tepidi ignes O. vroča ljubezen, mens O. mlačno srce, quia tepidus es et nec frigidus nec calidus, incipiam te evomere ex ore meo Vulg., tepidissime hoc dicebat Aug. prav hladno.

têpsti (têpem)

A) imperf.

1. battere, picchiare, bastonare:
tepsti z roko, s šibo picchiare con la mano, bastonare
tepsti koga kakor vola bastonare uno di santa ragione, senza pietà
pren. dež ga tepe po licih la pioggia gli batte le guance

2. pren. colpire; accanirsi contro:
tepejo jih slabe letine sono stati colpiti da cattivi raccolti
usoda ga zelo tepe il destino si è accanito contro di lui

B) têpsti se (têpem se) imperf. refl.

1. azzuffarsi, accapigliarsi

2. pren. battersi, combattere, lottare:
tepsti se na fronti combattere sul fronte
tepsti se za pravico battersi per la giustizia

3. pren. tepsti se za richiedere, pretendere:
za nov izdelek se (dobesedno) tepejo il nuovo prodotto è assai richiesto, c'è una forte richiesta del nuovo prodotto

4. pren. (biti v neskladju) stonare, fare a pugni (con):
te barve se tepejo i colori stonano