Franja

Ansteckung, die, okužba, infekcija; die Ansteckung erfolgt durch ... do okužbe pride z

anstinken^* jemanden gabiti se (komu), gnusiti se (komu), figurativ jeziti (koga); anstinken gegen tekmovati z

ant|a ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura die Ante
tempelj z antami der Antentempel

Antaeus -ī, m (Ἀνταῖος „Nasprotnik“) Antaj, Gigant, vladar v Libiji, ki je ubil vsakega tujca tako, da se je metal z njim, a Herkul ga je vzdignil in v zraku zmečkal, ker je opazil, da mu daje dotik materinske zemlje vselej novo moč: O., Lucan., Iuv.

antanta samostalnik
1. zgodovina (politična zveza držav) ▸ antantŽe pred letom 1914 sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči si strani, antanta in centralne sile. ▸ Európában már 1914 előtt is két fő szembenálló fél alakult ki, az antant és a központi hatalmak.
Proti Italiji, članici zmagovite antante, ki so ji Britanci in Francozi za sodelovanje v vojni obljubili avstroogrska ozemlja, se ni bilo mogoče braniti z orožjem. ▸ Olaszország, mint a győztes antant tagja ellen, amelynek a britek és franciák osztrák-magyar területeket ígértek a háborúban való részvételért cserébe, nem lehetett fegyverrel védekezni.
Da bi Nemčija Osmanskemu cesarstvu preprečila pridružitev antanti, je spodbudila Romunijo in Bolgarijo, da se pridružita centralnim silam. ▸ Annak érdekében, hogy megakadályozza az Oszmán Birodalom csatlakozását az antanthoz, Németország arra ösztönözte Romániát és Bulgáriát, hogy csatlakozzon a központi hatalmakhoz.
Povezane iztočnice: mala antanta

2. (mednarodna zveza) ▸ antant
S Parizom in Berlinom je ustanovila nekakšno novo antanto in ta je napadu na Irak odločno nasprotovala. ▸ Párizzsal és Berlinnel egyfajta új antantot alapítottak, amely határozottan ellenezte az Irak elleni támadást.

ante, st.lat. anti, antidI. adv.

1. krajevno: spredaj (naspr. post, a tergo): ante aut post pugnandi ordinem dare L., fluvius ab tergo: ante circaque velut ripa... oram eius omnem cingebat L., a. volans V., pallida Tisiphone morbus agit a. V. pred seboj, coronatus stabit et a. calix Tib.; pren.: malitia... mala bonis ponit ante Ci.; naprej (naspr. post, retro): neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. ap. Non., si aut manibus ingrediatur quis aut non ante, sed retro Ci., a. tulit gressum V. Prim. tudi zloženke: antecedo, antegredior, antefero, antehabeo, antepono, anteverto, antevolo idr.

2. časovno: prej: ut dixeram ante Pl., quem ante diximus, sicut a. dictum est L., non a. consulto senatu L., vita a. acta Ci., a. actum tempus Lucr., a. acti anni Tib., a. facta (naspr. futura) Vitr., ante posteaque Plin., ante angebar, nunc non angor Ci., fidus ante Poenis, tum mutaverat fidem L., ante, deos homini quod conciliare valeret, far erat O. prej = nekdaj; ante capio, gl. antecapiō. — Pogosto z abl. mensurae: XXX diebus a. Ci., paucis annis a. Ci. ali paucis a. annis S., paucis a. diebus Ci., S., paucis mensibus a. C., multis a. mensibus Ci., biduo a. Ci.; pogosto z subst.neutr.: multo ante Ter. ali ante multo Ci., aliquanto a. ali a. aliquanto, paulo a., tanto a. Ci. Z adv.: longe a. Ci. Ante s quam = antequam (gl. to geslo), pesn. nam. ante... quam tudi quam ante: Lucr., Tib. idr., in pleonastično prius... ante... quam: V. ali prius... quam... ante: Pr.; non ante (ne prej) z dum dokler ne: non a. absolvit, dum omnes rediere captivi Amm. Redko nalično po grščini pri subst.: neque... ignari sumus ante malorum V. (τῶν πρὶν κακῶν), tako tudi: ille elegit, qui recipit a. meliorem Ps.-Q., prim.: ne proderent patriam tyranni a. satellitibus et tum corruptoribus exercitūs L. — Prim. zloženke antecapio, anticipo, antevenio idr.

II. praep. z acc.

1. krajevno: pred (in to tako, da je oseba obrnjena proti stvari; prim. pro, ki pomeni, da je oseba obrnjena proč od stvari): a. ianuam N., a. ostium Tiberinum classem hostium videbatis Ci., Hannibal a. portas L., a. aedem Cereris Ci. in elipt. a. Castoris (sc. aedem) Ci., a. tribunal Ci., causam a. aliquem dicere Ci. pred kom kot sodnikom, gloria aliquando ante nos est..., aliquando in averso est Sen. ph.; pogosto: a. oculos omnium esse, versari Ci. pred očmi vseh, pred vsem svetom, tako tudi pri subst.: flagitia Romae a. oculos omnium Ci., a. oculos trucidatio civium Ci. očiten uboj; proleptično pri glagolih premikanja: a. aram statuere, a. signa progredi L., equitatum omnem a. se mittere C., vinctum a. se Thyum agebat N.

2. pren. pred (označuje prednost, toda ne pri Ci. in C., ki rabita v tem pomenu prae): quem a. me diligo Balbus in Ci. ep. bolj kakor sebe; esse a. aliquem ali a. aliquid prekašati (presegati) koga, kaj: gloriā belli Gallos a. Romanos fuisse S., nullos mortalium armis... a. Germanos esse T.; a. Iovem haberi Cu. višje stati (več veljati) kakor Jupiter; posebno a. alios (alias, alia) pred vsem(i) drugim(i), tako tudi a. omnes ali a. cunctos ali a. ceteros (-as): o felix una a. alias Priameia virgo V., unam longe a. alias specie ac pulchritudine insignem... raptam ferunt L., a. omnes fratris filii superbiae infestus L., tua a. omnes experientia T.; od tod stopnjujoč poleg komp. in superl.: scelere a. alios immanior omnes V., a. alios miserandi magis L., longe a. alios acceptissimus militum animis L., a. cunctas mulieres longe deterrima coniuga Ap.; pogosto a. omnia predvsem, nadvse, (prav) posebno: a. omnia deplorati erant equites L., dulces a. omnia Musae V.

3. časovno: pred: a. hunc diem Ter., neque ante adventum C. Verris neque post decessionem Ci., et ante Epaminondam natum et post eius interitum N., a. urbem conditam Ci. pred ustanovitvijo (rim.) mesta, a. decemviros creatos L.; predlog včasih (poseb. relativu) zapostavljen: N., diem statuo, quam ante... Ci.; z abl. mensurae: multo a. noctem L., aliquanto a. adventum meum Ci., tot annis a. civitatem datam Ci.; časovno določilo opisano: a. praeturam, a. tribunatum Ci., a. Verrem praetorem Ci. pred Verovo preturo, qui honos... habitus a. me est nemini Ci. pred menoj = pred mojo dobo, a. legem Gabiniam Ci. pred uveljavitvijo Gabinijevega zakonskega predloga, a. tubam V. preden zadoni tuba. — Posebni izrazi: ante rem L. preden se je začel boj, a. lucem C. preden se je zdanilo, pred svitom, a. noctem Ci. še za dne, a. annum Col., Plin. iun. leto prej, a. annum Troianae cladis Iust. leto pred..., tako tudi: ante quadriennium T. štiri leta (po)prej, a. aliquot dies N. nekoliko dni prej; ante tempus
a) prezgodaj, predčasno: a. tempus excitatis suis L.
b) pred zakonito določenim časom: factus est consul bis, primum a. tempus, iterum... suo tempore Ci., ante tempus comitiorum causā revocati sunt L., magistratūs... a. tempus... cepit Suet.; toda: quod ante id tempus accidit nulli C. ali qui honos huic uni ante id tempus contigit N. ali ante hoc T. pred tem časom, doslej, do zdaj, quod ante tempus (= ante quod tempus) efficiat, constituit C. doklej; pesn. ante diem
a) prezgodaj, predčasno: Caesaribus virtus contigit a. diem O., tener a. diem vultu gressuque superbo vicerat aequales Stat., toda: ante hunc diem numquam Pl., Ter. do zdaj nikoli, ante eam diem invictus fuerat Cu. do takrat, ante certam diem decedere C. pred iztekom roka, ob roku, ante quem diem iturus sit C. ob katerem roku.
b) prezgodaj = pred časom, določenim od usode (o prezgodnji smrti): V. (Aen. IV, 697), filius a. diem patrios inquirit in annos O., hic dolor a. diem Pandiona misit ad umbras O. — Nam. die octavo ante Kalendas Decembres (skrajšano octavo Kalendas Decembres = VIII. KAL. DEC.) se je običajno govorilo in pisalo: ante diem octavum Kalendas Decembres (A. D. VIII. KAL. DEC.) Ci. = dne 24. novembra; tako tudi: ante diem quartum Idus Martias (A. D. IV. ID. MART.) Ci. = dne 12. marca. Izraz ante diem se šteje za eno besedo (ὑφ' ἕν = antediem) in se veže tudi s predlogoma in, ex: dixi ego idem in senatu caedem te optimatium contulisse in ante diem quintum Kalendas Novembres Ci. na 28. dan oktobra, comitia in ante diem tertium Nonas Sextiles... edixit L. na 3. dan avgusta, supplicatio... indicta est ex ante diem quintum Idus Octobres L. začenši od 11. dne oktobra. — Nam. tribus annis ante, quam... ali tribus ante annis, quam... „tri leta prej, kakor...“, se reče tudi ante tertium annum, quam... ali tertium ante annum, quam..., poklas. ante tres annos, quam.

Opomba: Vulg. z abl.: anteoculisomnium It.

antecēdō -ere -cēssī -cēssum

1. iti (hoditi) pred kom ali čim, iti (hoditi) naprej ali spredaj,
a) krajevno; abs.: vehebatur in essedo tribunus plebis, lictores antecedebant Ci., praefecti, qui cum omni equitatu antecesserant C., tum antecedendo, tum retardando Ci., stellae tum antecedunt, tum subsequuntur Ci., aliquando umbra antecedit, aliquando a tergo est Sen. ph.; trans.: equitatus agmen Vercingentorigis antecesserat C., a. equitum turmas Cu., signa modico volatu Cu. z mero leteti pred...
b) časovno: iti pred čim = biti pred čim, (z)goditi (dogajati) se pred čim; z dat. in acc.: haec (dies) ei (diei) antecessit Ter., si hanc rem illa sequitur,... aut si huic rei illa antecedit Ci., exercitatio semper antecedere cibum debet Cels., nisi fortunam voluntas antecessit Sen. ph.; (krajevno in časovno) prehiteti, preteči koga ali kaj; abs.: magnis itineribus C., uno calculo Sen. ph. za en kamenček v prednosti biti (pri kockanju); trans.: legiones, aliquem biduo Ci., nuntios oppugnati oppidi famamque C., celeritatem famae Cu.

2. pren. biti pred kom, prednost imeti pred kom, preseči (presegati), prekositi (prekašati), nadkriliti (nadkriljati); večinoma trans.: reliquos scientiā atque usu nauticarum rerum C., multo ceteros rerum gestarum gloriā N., indole omnes reges, magnitudine rerum fidem Cu., ex tempore coactus dicere infinito se antecedebat Sen. rh., a. aliquem aetate Iust.; tudi: eum nemo in amicitia antecessit N.; v pass.: beneficiis praeeuntibus antecedi Aus.; redkeje z dat.: quantum natura hominis pecudibus... antecedat Ci., a. alicui aetate paulum Ci. malo starejši biti; pogosteje abs.: ea (filia), quae aetate antecedebat C. ki je bila starejša, ut quisque aetate et honore antecedit Ci. ima prednost, a. pretio Plin. dragocenejši biti. — Od tod adj. pt. pr. antecēdēns -entis, predhoden, prejšnji; krajevno: antecedente operis parte Plin.; časovno: a. annus Plin., Suet.; fil. a. causa Ci. predhodni (delujoči) vzrok: Ci.; tako tudi subst. antecēdēns -entis, n predhodno, kar se je prej dogajalo kot delujoči vzrok (naspr. consequens): Ci.; pogosto v pl. antecedentia (naspr. consequentia): Q., locus ex antecedentibus et conclusio e causis Ci.

antecellō -ere (-) (-) (prim. celsus) „štrleti“, od tod pren. vzviševati se nad koga ali kaj, odlikovati se, presegati, prekašati, nadkriljevati; abs.: qui militari laude antecellunt Ci., Catulus humanitate antecellens Ci.; z dat.: (Archiae)... antecellere omnibus ingenii gloriā contigit Ci., duae aedes ceteris antecellunt Ci.; šele poklas. trans.: omnes mortales sapientiā a. Sen. ph., quod... nondum omnes fortunā antecellis T. V pass.: qui omnibus his rebus antecelluntur Corn.

antecēssor -ōris, m (antecēdere)

1. predhodnik; voj. antecessores (= antecursores) predhodnica, prednja četa: Auct. b. Afr., Suet.

2. pren.
a) kdor prednjači z naukom in zgledom, torej učitelj, npr. prava: Cod. I., krščanstva: Eccl.
b) preddelavec v službi: Ap., Paul. (Dig.).

anteeō -īre -iī (redko -īvī) (ante in ire)

1. krajevno: spredaj (naprej) iti ali hoditi, predhajati, iti (hoditi) pred kom ali čim; abs.: destricto gladio Ci., barbarum iubebat anteire Ci., a. pedibus, equo, vehiculo Suet.; z dat.: ut hic (lictores) praetoribus (urbanis) anteeunt, cum fascibus duobus Ci.; trans.: te ante͡it saeva Necessitas (nekateri pišejo: ante it) H., currum regis a. Cu.

2. časovno: prej biti, prej se (z)goditi (dogajati): si antissent (= anteiisent) delicta, poenae sequentur T.; dohiteti koga ali kaj, prestreči koga ali kaj, preprečiti, obrezuspešiti: id te oro, ut anteeamus Ter., vos aetatem meam honoribus vestris anteistis L., a. pericula, damnationem (veneno) T., incendium anteiit remedia T.

3. pren.
a) prehiteti, prekositi (prekašati), preseči (presegati); večinoma trans.: Sulpicius aetate illos anteit, sapientiā omnes Ci., a. aetate et consilio ceteros S. fr., omnes auctoritate N., cursus omnium O., multo ceteros regia stirpe T., questūs omnium T.; pesn.: qui candore nives ante͡irent, cursibus auras V.; v pass.: abs te anteiri putant Ci., a deterioribus honore anteiri Sen. ph.; redkeje z dat.: anteire alicui sapientiā, ceteris virtute Ci., auctoritati parentis T. mogočnejši biti kakor mati; z inf.: Sil.; abs. = odlikovati se: ut operibus anteire, sic aequitate superare C.
b) môči (na)prej določiti kaj, naprej vedeti: Sil.

Opomba: Pri pesnikih in v poklas. prozi izpada končni e besede ante: anteat O., antibo, antisse, antissent T.

Anteil, der, (-s, -e)

1. delež

2. (Interesse) zanimanje, (Mitgefühl) sočustvovanje; Anteil nehmen an zanimati se za, bei einem Unglück: sočustvovati, čutiti z; Anteil haben an sodelovati pri

Antēnor -oris, m (Ἀντήνωρ) Antenor, trojanski plemenitaš, Ezietov (Aesyētēs) sin, Priamov svak, Teanin (Theānō) mož, ki je Trojancem svetoval, naj vrnejo Heleno in sklenejo z Grki mir; po razrušitvi Troje je odrinil v Italijo ter tam ustanovil Padovo (Patavium): L., V., O., Mel. Od tod adj. Antēnoreus 3 Antenorjev = padovanski (patavijski): Faunus Mart. patavijskega mesta; patronim Antēnoridēs -ae, m (Ἀντηνορίδης) Antenorid, Antenorjev sin ali potomec: V., Sil.; v pl. tudi = Patavijci, preb. Patavija: Serv.

antepīlānus -ī, m (ante in pīlānus iz pīlum)

1. v pl. antepīlānī voj.
a) „pred kopjaši stoječi“ = prvi bojni vrsti rim. pehote v trojni bojni vrsti (acies triplex) = hastati et principes, stoječi pred triarij(c)i (triarii), oboroženimi z metalnim kopjem (pīlum): principes hos (hastatos) sequebantur; hoc agmen antepilanos appellabant L.
b) = antesīgnānī (gl. to geslo): Amm.

2. v sg. pren. prvoborec v sramotnih dejanjih: Amm.

antepolleō -ēre več premoči kakor..., prekašati, presegati; z dat.: quae civitas cunctae Thessaliae antepollet Ap.; z acc.: a. cunctos toto vertice Ap.

antepōnō -ere -posuī -positum

1. predpostaviti (predpostavljati) kaj v užitek: bonum anteponam prandium pransoribus Pl.; iz metričnih razlogov se ante zapostavlja: aut positum ante pullum sustulit esuriens H. (antĕpŏsĭtum ne gre v verz), libatum agricolae ponitur ante deo Tib.

2. postaviti pred kaj, predstaviti (predstavljati): Q., equitum locos sedilibus plebis anteposuit T., anteposita propugnacula T., non antepositis vigiliis T. ne da bi postavili nočne straže.

3. pren. višje postaviti, bolj ceniti, prednost da(ja)ti komu, čemu pred kom, čim: amicitiam omnibus rebus humanis Ci., mors servituti anteponenda Ci., res gestas animi virtutibus a. N., cui... sic fuit deditus, ut adulescens tristem... senem omnibus aequalibus suis in familiaritate anteposuerit N., a. privignum filio T.; z abl. comparationis = bolj ljubiti kakor...: nocte istā nihil antepono Ap. Ločeno (da se beseda ante bolj poudari): mala bonis ponit ante Ci.

antequam, conj. (ali veznik) (pisano tudi narazen: ante quam; prim. postquam)

1. z ind. pr., pf. ali fut. II., če je stransko dejanje samo časovno določilo, pred katerim nastopa glavno dejanje = prej kakor, prej ko, preden: antequam de accusatione ipsa dico, de accusatorem spe pauca dicam Ci., a. opprimit lux,... erumpamus L., copiose Crassus, antequam nos in forum vēnimus, hanc sententiam defendit Ci., non ante veniam, quam recusaro Ci., de Carthagine vereri non ante desinam, quam illam excisam cognovero L.

2. s conj. pr., impf., pf. ali plpf. v potencialnem ali finalnem pomenu (pomen možnosti ali namere izvršitve) = preden, preden naj, preden bi: antequam veniat in Pontum, litteras mittet Ci., a. sententiam diceret, propinquitatem excusavit Ci., domesticum malum opprimit, a. prospicere potueris Ci., a. de meo adventu audire potuissent, in Macedoniam perrexi Ci.

3. elipt.: avarus erat? immo etiam a. locuples semper liberalissimus fuit Ci., nullum ante finem pugnae quam morientes fecerunt L. — Pesn. pleonastično prius... ante... quam: V. (Aen. IV, 24—27) ali prius... quam... ante: Pr.

Opomba: Poznejši zgodovinopisci rabijo konj. pogosto tudi takrat, kadar bi bil primeren indik.

Anterōs -ōtis, m (Ἀντέρως „Nasprotnik Erotu“)

1. Anterot
a) maščujoči bog zavržene ljubezni: Ci.
b) ime nekega Atikovega sužnja: Ci. ep.

2. anterōs anterot, opalizirajoči dragulj: Plin. (z acc. pl. anterotas).

antēstor -ārī -ātus sum (ali iz an [= ἀνά] in tēstor ali nam. antetēstor) za pričo poklicati. Proti obdolžencu, ki v tretje ni prišel k sodni obravnavi, se je postopalo kontumacijsko; vendar je imel tožnik pravico povleči ga naravnost k pretorju, a je moral prej dobiti koga za pričo, da je bil svojega nasprotnika redno pozval pred sodnika. Tožnik je nagovoril naprošeno pričo z besedami: „licet (te) antestari?“ Če je naprošenec privolil, je pomolil svoje uho, ki ga je tožnik trikrat pocuknil, da bi priči stvar bolj živo zabičal, rekoč: „memento, quod tu mihi in illa causa testis eris“ ali samo „memento“: Pl., H., Plin., Tab. XII ap. Porph. (s star. imp. antestamino); v pass. pomenu: Aelius ap. Prisc. Pren.: te, Magne, antestaretur Ci.

anteveniō -īre -vēnī

1. koga prehiteti; z acc.: Metellum, exercitum Metelli S., cito agmine militem onustum T., antevenis tempus Cl.; redko z dat.: tempori huic hodie anteveni Pl.; abs.: anteveni aliquā Pl. prej priti, consul anteveniens extemplo proelium conseruit L.

2. pren.
a) prestreči (prestrezati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), obrezuspešiti; z dat.: alicui temperi (o pravem času) Pl.; z acc.: consilia et insidias eorum S.; v pass.: quod compluriens usu venit, omni tempore anteventum esse e re publica credimus Ca. ap. Non.
b) koga preseči (presegati), prekositi (prekašati), prehite(va)ti, nadkriliti (nadkriljevati); z dat.: filio meo, omnibus rebus Pl.; z acc.: plerosque, per virtutem nobilitatem S.; abs.: ubi (beneficia) multum antevenere, pro gratia odium redditur T. kadar so presegle (kadar presegajo) to mejo.

antevertō, st.lat. antevortō, -ere -vertī -versum (-vortī -vorsum)

1. iti (priti) pred kom, predhajati, prehite(va)ti; abs.: neque a sole longius... discedit (stella Mercurii), tum antevertens, tum subsequens Ci., vidit necesse esse Miloni proficisci Lanuvium..., itaque antevertit Ci.; z dat.: miror, ubi ego huic antevorterim Ter.; pren.: maerores mi antevortunt gaudiis Pl. presega(jo), se sili(jo) pred...

2. pren.
a) (v delovanju) koga ali kaj prehite(va)ti, presegati; abs.: id ipsum cum tecum agere conarer, Fannius antevertit Ci.; z acc.: supplicium voluntaria morte Cod. I.
b) prednost da(ja)ti: Caesar omnibus consiliis antevertendum existimavit, ut Narbonem proficisceretur C. Cezar je imel pred vsemi drugimi načrti za potrebno,... — Dep. soobl. antevortor -vortī: rebus aliis antevortar, quae mandas mihi, Mnesilochum ut requiram Pl. vnemar puščam vse drugo, ker hočem izvršiti tvoje povelje, namreč poiskati Mnezihola.