Franja

ἡμέτερος 3, dor. ἁμέτερος [Et. tvorba ἡμέ-τερος z obrazilom -t(e)ro- kakor lat. noster, tra, um] naš, pogosto = ἐμός; ἡ ἡμετέρα (χώρα) naša domovina; ἡμέτερόνδε, ἐφ' ἡμέτερα domov, ἐν ἡμετέρου (οἴκῳ) pri nas; τὰ ἡμέτερα naše zadeve, premoženje, razmere, οἱ ἡμέτεροι naši ljudje, someščani.

θαιρός, ὁ [Et. iz θϝαρ-jο-ς, idevr. dhwr̥-jo-s, gl. θύρα] ep. tečaj, stožér (pri vratih).

θεο-πρόπος 2 [Et. iz θεο-προκος (iz prok'-wo-s), kor. perek', lat. procus, prex, precis, slov. prositi, nem. fragen] 1. adi. proroški. 2. subst. a) prorok, vedež, tolmač božje volje; b) ion. od države poslan poizvedovalec pri proročišču.

Θεράπνη, ἡ lakonsko mesto pri Sparti.

θεωρέω (θεωρός) 1. gledam, ogledujem, opazujem, zaznam, zapazim, sem gledalec, prisostvujem pri svečanostih ali igrah (τὰ Ὀλύμπια, ἀγῶνα), hodim, pošiljam poslance k slavnostnim igram, στρατιώτας pregledujem. 2. duševno: gledam, preiskujem, premišljujem, preudarjam, presojam po čem; NT izvem, opazim, vidim.

θεωρία, ἡ, ion. -ίη 1. gledanje slavnostnih iger, prisotstvo pri svečanostih, ogledovanje, opazovanje, radoglednost; κατὰ θεωρίης πρόφασιν z namenom, da ogleda svet; užitek pri gledanju; prizor NT. 2. slovesen obhod, slavnostno poslanstvo (na Del), svečanost, praznovanje. 3. znanstveno raziskovanje, preiskovanje, premišljevanje, teorija.

θοός 3 ep. in poet. (θέω) hiter, nagel, uren, jadrn, δαίς hitro pripravljen, νύξ ki hitro nastopi, θοὸν εἰρεσίας ζυγὸν ἕζομαι sedim na brzovozni veslarski klopi, νῆσοι (pri vožnji) hitro mimo bežeči; [drugi: v morje štrleči, ostri, rtasti].

Θράσυλ(λ)ος, ὁ atenski vojskovodja, po bitki pri Arginuzah na smrt obsojen.

θρῆνυς, υος, ὁ [Et. lat. firmus iz dher-gh-mo-s, fere, frētus, gršk. θρόνος, θρᾶνος, θρῆνος, θρήσασθαι] ep. podnožje, podnožnik (pri naslonjaču); klop za krmarja.

Θυνοί, οἱ trakiško pleme pri Salmidesu.

θύρα, ἡ, ion. θύρη [Et. idevr. dhurā, deblo dhwer, dhwor, dhwr̥; lat. foris, pl. fores; slov. duri (strslov. dvьri iz dhwr̥-); lat. foras (iz dhworā), forum iz dhworom, slov. dvor] 1. duri, vrata, vratnica; adv. θύρῃσι, θύρηθι, θύρηφι, dor. θύρᾱσι zunaj, pred vrati, ep. θύρηθε in at. θύρᾱθεν od zunaj, iz tujine, zunaj, θύραζε ep. poet. vun skozi vrata, zunaj, izven česa. 2. hiša, stanovanje, kraljevi dvor, palača, dvorni šator, τὰς θύρας θεραπεύω poklonim se na dvoru, ἐπὶ ταῖς βασιλέως θύραις na kraljevem ali perzijskem dvoru, v sredi dežele, οἱ ἐπὶ θύραις βασιλέως kraljevi dvorniki. 3. dostop, pristop, vhod, prag, meja; δίφρου vratca pri kočiji, ἐπὶ ταῖς θύραις τῆς Ἑλλάδος na pragu Grške, v največji bližini. 4. deska, plošča.

θυσία, ἡ, ion. -ίη (θύω) 1. daritev, žrtev; darovanje, žrtvovanje, ἐν θυσίῃσίν εἰμι sem pri daritvi, žrtvujem. 2. praznik z žrtvami, θυσίας ποιοῦμαι obhajam praznik z žrtvami. 3. daritvena žival, daritveni dar NT.

θυστάς, άδος, ἡ poet. ki spada k žrtvi, daritven, λιταί prošnje pri daritvi.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.

ῑ̓θύς², ύος, ἡ [Et. iz sīdhu-s. – samo acc. ἰθύν]. 1. ravna smer (pri hoji), ἀν' ἰθύν naravnost, ravno proti; pren. smer, napad, podjetje, započetje, πᾶσαν ἐπ' ἰθύν pri vsakem podjetju. 2. mišljenje, namera, nakana, želja, hrepenenje, teženje.

ἱμᾱ́ς, άντος, ὁ [Et. kor. sāi, si, lat. saeta, ščetina, nem. Saite, strslov. sětь, vrvica, konopec. – dat. pl. ἱμᾶσι in ἱμάντεσσι] jermen; pl. jermenje, vajeti, vojke, uzde; vrv, konopec; jermen pri postelji (ki je držal posteljnino), bič NT; jermen na čevljih, pri čeladi, pri vratih, pri svedru, jermenje rokoborcev; Afroditin pas.

ἵ-να I. adv. kraja: 1. kjer, kod, koder, kam(or); ἵν' εἶ κακοῦ v kaki nesreči, ἵν' ἕσταμεν χρείας v razmerah, v katerih smo, v teh (sedanjih) razmerah; ὁρᾷς ἵν' ἥκεις vidiš, kam si prišel, ἅλις ἵν' ἐξήκεις δακρύων dosti si se naplakal; časovno: kadar, v čem, pri čem. 2. tam. II. veznik: 1. (finalno) da, da bi (s cj. za glavnimi, z opt. za hist. časi ali optativom, tudi z ind. hist. časa, če izraža možnost ali neistinitost); eliptično: ἵνα τί (sc. γένηται) zakaj? čemu? ἵνα τί ταῦτα λέγεις čemu to govoriš? 2. a) NT s cj. za adi. ἄξιος, ἱκανός (tako) da; b) NT = imp. ἵνα ἐλθὼν ἐπιθῇς αὐτῇ τὰς χεῖρας (glagol pred ἵνα manjka) pridi in položi nanjo roke, ἡ γυνὴ ἵνα φοβῆται τὸν ἄνδρα žena pa se boj moža NT.

Ἱππο-κράτης, ους, ὁ 1. slavni zdravnik s Kosa. 2. atenski poveljnik pri Deliju l. 424 pr. Kr.

ἴσκω ep. ἐίσκω [Et. iz ϝικ-σκω, gl. ἔοικα, εἰκών] impf. ἤισκον 1. napravljam enako, podobno, enačim, posnemam, φωνὴν ἴσκουσ' ἀλόχοις pri čemer si posnemala glas žen, ἴσκε ψεύδεα πολλὰ λέγων ἐτύμοισιν ὁμοῖα izmislil si je mnogo prevar, podobnih resnici. 2. smatram za enako, imam za koga, vidim, da je enak, primerjam τινά τινι. 3. domnevam, sodim, mislim, smatram.

ἴσος 3, ep. ἶσος [Et. pri Hom.: ἶσος (iz ϝῖσος) iz ϝιτσ-ϝος od εἶδος], fem. ep. ἐίση, comp. ἰσαίτερος 1. enak, sličen, podoben, isti (po številu, moči, velikosti, kakovosti, vrednosti, dostojanstvu itd.), δαίς skupen obed, ἀσπὶς πάντοσ' ἐίση ki na vseh straneh enako pokriva telo, priležen, primeren; νῆες somerno zgrajen (ki se enako zibljejo); ἴσος τὸ πλάτος καὶ τὸ μῆκος ravnotako debel (širok) kakor dolg, ἴσον ἄγω τινά τινι smatram koga za enakega komu; σοὶ δ' ἶσον γέρας tvojemu enako darilo; ἴσον ἐστίν prav je, pravično je; odgovarja mu često οἷος, ὅσος, ὡς, ὥσπερ, καί = kakor, ἴσον φρονῶ καὶ σύ isto mislim kot ti. 2. pravičen ἀνήρ, nepristranski, ravnopraven, primeren, pristojen, φρένες zdrava pamet, δίκαι ἴσαι καὶ ὅμοιαι popolnoma enake pravice. 3. subst. a) ἡ ἴση (μοῖρα) enak del(ež), enako pravo, ἴσην ἔτεισεν enako je bil kaznovan, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίας deležen sem enake pravice in postave; ἐπὶ τῇ ἴσῃ καὶ ὁμοίᾳ s popopolnoma enakimi (istimi) pravicami; b) τὸ ἴσον, τὰ ἴσα enakost, enak del(ež), enake pravice, enakomernost, ravnotežje, enakopravnost, ravnopravnost (οὐ δέ ποτ') ἶσα (ἔσσεται) nadomestilo; συμμαχίαν ἐπὶ τοῖς ἴσοις καὶ ὁμοίοις εἶναι da imata obe stranki enake pravice, ἴσον φρονέω τινί enakega mišljenja sem s kom, ἴσον νέμω izkazujem enako čast; τὰ ἴσα νέμω (τὸ ἴσον nepristranost) sem nepristranski, ἴσων τυγχάνω imam (dobim) enak del. 4. s predlogi: a) ἀπὸ τῆς ἴσης enako; b) εἰς τὸ ἴσον καθιστάμενοι ἐμάχεσθε borili ste se v enakem položaju (t. j. na odprtem polju), εἰς τὸ ἴσον ἀφικνέομαί τινι τῇ ἱππικῇ dospem v jahanju ravno tja, doidem koga v jahanju; εἰς τὸ ἴσον ἡμῖν καταβαίνει nekdo pride v ravnino in na enaka tla kakor mi; c) ἐν ἴσῳ enako, v enaki črti, z istim korakom, ἐν ἴσῳ εἰμί τινι enak sem komu, ἐν ἴσῳ καί istotako kakor; d) ἐξ ἴσου, ἐκ τοῦ ἴσου na enak način; ἐξ ἴσου εἰμί sem v enakem položaju, ἐξ ἴσου νέμω sem nepristranski, μάχομαι ἐξ ἴσου bojujem se v enakih razmerah (neodločeno, aequo Marte); e) ἐπὶ ἶσα μάχη τέτατο je bila enako napeta = neodločena, ἐπ' ἴσης enako, ἐπ' ἴσου enakomerno, κατὰ ἶσα τανύω μάχην ohranim v ravnotežju, pustim boj neodločen. 5. adv. a) n. sg. ἴσον, ἴσα enako, ravno tako kakor, enakomerno; b) ἴσως α.) enako, pravično; β.) morda, najbrž, nekako, seveda, naravski; γ.) pri števnikih: približno, okoli, pri.