Franja

paragone m

1. primera, primerjava; primer:
paragone calzante ustrezna primerjava
termini del paragone elementa primerjave
in paragone di, a paragone di v primeri s
mettere, mettersi a paragone di, con primerjati (se) s, z
non reggere al paragone ne vzdržati primerjave
portare un paragone navesti primer

2. kem.
oro di fine paragone fino zlato
pietra di paragone zlatarska oslica; pren. preizkusni kamen
PREGOVORI: al paragone si conosce l'oro preg. ni vse zlato, kar se sveti

paraître* [parɛtrə] verbe intransitif pojaviti se, pokazati se, nastopiti; iziti, izhajati; zdeti se, videti se; izdajati se za; masculin videz

paraître en justice nastopiti pred sodiščem
il paraît que ... zdi se, videti je, da ...
il y paraît to se vidi
il paraît ne pas savoir (on) najbrž ne ve
il ne paraît pas son âge ne kaže svoje starosti (svojih let), videti je mlajši, kot je v resnici
il a paru à son avantage pokazal se je v (svoji) dobri luči
faire paraître un livre objaviti knjigo
vient de paraître pravkar izšlo
il est paru une nouvelle édition de cet ouvrage izšla je nova izdaja tega dela
chercher, aimer à paraître rad vzbujati pozornost
(populaire) paraît qu'on va avoir la guerre pravijo, kaže, da bo vojna
désir masculin de paraître želja, da bi briljirali, se odlikovali, naredili zelo dober vtis

parallel² [pǽrəlel] samostalnik
matematika, figurativno paralela, vzporednica
figurativno paralelnost, enakost, analognost
geografija vzporednik (tudi parallel of latitude)
primerjava
tisk znak || (opomin na kaj)

to draw a parallel to narisati paralelo k
to draw a parallel between napraviti paralelo s čim, primerjati
in parallel with ustrezen, analogen
to have no parallel biti edinstven
to put in parallel primerjati
without parallel edinstven, ki se ne da primerjati

paraōcchi m plašnice:
avere i paraocchi pren. zatiskati si oči
procedere con i paraocchi pren. kaj delati ne oziraje se na druge

parasītus -ī, m (gr. παράσιτος sojedec)

1. (v dobrem pomenu) „sojedec“, „soobedovalec“, gost (čisto lat. convīva): (sc. dii) parasiti Iovis Varr. ap. Aug., Ap., parasitus Phoebi Mart. (o nekem gledališkem igralcu, prijatelju pesništva).

2. (pogosteje v slabem, zaničlj. pomenu) trot, zajedalec, parazit, skledolizec, skledoliznik, prisklednik, prislinjenec (o ljudeh, ki so se za brezplačno hrano prilizovali gospodarju in uganjali burke med obedom, poseb. o zajedalcih v komedijah): Kom., p. edaces Ap., nec parasitorum in comoediis adsentatio faceta nobis videretur, nisi essent milites gloriosi Ci.; šalj.: ne ulmos parasitos faciat Pl. me dobro ne pretepe (premlati, nagarba).

parātus -ūs, m (parāre2) priprava, pripravljanje, prirejanje, oprava (večinoma pesn. in poklas. = apparatus): Val. Fl., Gell., necessarius vitae cultus aut paratus Ci., triumphi O., militum et armorum S. ap. Gell., ille occulti paratus sacri L., funebris T. pogrebni sprevod, veniam dapibus nullisque paratibus orant O. da ni nobene priprave, Tyrios induta paratūs O. v škrlatni obleki, largis paratibus uti O. krasno opravo, krasen nakit, nil severum, ne miserum quidem ex tanto paratu putat Sen. ph., p. Syriae invadendae T. naklep napasti Sirijo.

parcō -ere, pepercī, predklas. parsī, parsūrus

1. (s)hraniti (shranjevati), varčevati, štediti, varčno ravnati (delati) s čim; abs.: parcendo (sc. famem) tolerare C. z varčnostjo, futuro V. za prihodnost; z dat.: Pl., impensae L., sumptu (dat.) ne parcas Ci.; le pesn. trans.: pecuniam Pl., fetūs Lucr., oleas Ca., talenta gratis parce tuis V. hrani za svoje otroke.

2. metaf.
a) prizanesti (prizanašati), prizanesljiv biti do koga, prizanesljivo (obzirno) ravnati s kom, varovati koga, kaj, paziti, gledati, ozirati se na koga, kaj: Pl., Suet., ne ulli loco parcerent N., quibus in bello parserat fortuna N., sibi C. idr., valetudini vitae Ci., subiectis V., auribus alicuius Ci., Cleomeni parcitur Ci., parcite V. prizanesite mu!; z in z acc.: in hostes Lucr., in feminam Ap.
b) paziti se, varovati se, vzdrž(ev)ati se česa: ne cui rei parcat N. naj vse stori (poskusi), bello V., auxilio Ci. ne uporabiti (sprejeti) ponujene pomoči, parce metu (dat.) V. ne boj se!, hibernis parcebant flatibus euri V. niso veli (pihali), mirovali so, lamentis parcere eas iussit L. velel jim je, naj prenehajo tarnati.
c) zelo pogosto, poseb. pesn. z inf. (o)pustiti, opustiti (opuščati), (pre)nehati: Pl., Ter., parce fidem iactare L. pusti bahanje z zvestobo, nikar se ne bahaj z zvestobo, parce pias scelerare manus V. ne oskruni, parcite (= nolite), oves, nimium procedere V. ne hodite predaleč naprej. Redko: parcere ab incendiis L., ab sceleribus Aug. (analogno po glag. cavēre) ali parcere caede Aus., manū Aug. ali contumeliis dicendis (abl.) L., obiurgando (abl.) peccata Aug.; od tod adj. pt. pr. parcēns -entis „prizanašajoč“, od tod

1. rahel, lahek: thyrso parcente ferire Stat.

2. nemaren, skop, stiskaški, škrt: parcentes ego dexteras odi H.

Opomba: Sinkop. cj. pf. parsis = parseris: Pl.; nenavaden pf. parcuī: Naev. ap. Non.; pt. fut. parcitūrus: Hier.; obl. iz pt. pf. se nadomeščajo z glag. temperare.

pardon [ó] moški spol (-a …) der/das Pardon
brez pardona da gibt es kein Pardon
ne poznati pardona keinen Pardon kennen

Pardon, der/das, pardon; kein(en) Pardon kennen ne poznati pardona; da gibt es kein Pardon brez pardona

pardonner [-dɔne] verbe transitif odpustiti, oprostiti; pomilostiti; verbe intransitif odpustiti; prizanesti (à quelqu'un komu)

se pardonner biti odpustljiv, oprostljiv; odpustiti si, oprostiti si
pardonnez-moi oprostite mi
pardonner les péchés odpustiti grehe
cette maladie ne pardonne pas ta bolezen ne prizanaša
cela ne pardonne pas to ima usodne posledice
une erreur qui ne pardonne pas nepopravljiva napaka
faute avouée est à moitié pardonnée priznan greh (napaka) je že na pol odpuščen(a)

parecer [-zc-] pokazati se, pojaviti se, zdeti se; izgledati (kot); podoben biti

parecer bien lepo izgledati, biti prijetne zunanjosti, ugajati
me parece bien sem za to
según (ali a lo que) parece, al parecer, parece ser que... kot se zdi, kot je videti
parece no saberlo zdi se, da tega ne ve
si a V. le parece... če Vam je prav
esto se le parece to je njemu podobno
parece que va a llover na dež kaže
¿le parece bien ? se strinjate? Vam je prav?
¡(qué) le parece! neverjetno!
¿qué te parece? kaj meniš?
quien no parece, perece odsotni nimajo nikoli prav
parecerse (a) podoben biti
se le parece mucho zelo mu je podoben

pareil, le [parɛj] adjectif enak; podoben, sličen; ustrezen; takšen; masculin, féminin vrstnik, -ica

à pareil jour istega dne
à pareille heure ob isti uri
à une heure pareille! tako pozno!
en cas pareil v tak(šn)em primeru
sans pareil brez enakega, brez para
mon pareil meni enak
vous et vos pareils vi in ljudje vaše vrste
ne pas avoir son pareil, sa pareille ne imeti sebi enakega, enake
toutes choses pareilles v istih, enakih okolnostih
c'est toujours du pareil au même to je vedno ista stvar, vedno pridemo na isto
rendre à quelqu'un la pareille vrniti komu milo za drago

parent, e [parɑ̃, t] adjectif soroden; masculin, féminin sorodnik, -ica; pluriel starši; predniki

parents par alliance sorodniki po svaštvu
parents spirituels boter in botra
nos premiers parents Adam in Eva
le français est parent de l'italien francoščina je sorodna z italijanščino
proches parents, parent éloignés bližnji, daljni sorodniki
traiter quelqu'un en parent pauvre s kom ne ravnati tako kot z drugimi, zapostavljati koga, mačehovsko ravnati s kom

parer [pare] verbe transitif (o)krasiti (de z), (o)kititi; (o)čistiti, (o)trebiti (zelenjavo); architecture oklesati; technique pripraviti, prirediti; odbiti, prestreči, parirati (le coup udarec); ustaviti (konja); verbe intransitif odvrniti (à quelque chose kaj), (u)braniti se; ustaviti se

parer à un danger odvrniti, preprečiti nevarnost
parer au plus pressé, au plus urgent odpomoči najnujnejšemu, napraviti najnujnejše za preprečitev ali omiljsnje zla
on ne saurait parer à tout človek ne more na vse misliti
être paré contre le froid biti zaščiten proti mrazu
il se parait du titre de directeur général ničemerno si je dajal naslov generalnega direktorja, izdajal se je za generalnega direktorja
se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem

parere^*

A) v. intr. (pres. paio)

1. zdeti se:
per ben parere da bi se postavil
mi pare mill'anni! komaj čakam
non mi pare vero! ali sanjam ali je resnica?

2. meniti, biti mnenja:
che te ne pare? kaj praviš? kaj se ti zdi?

3. pog. hoteti:
faccio quel che mi pare delam, kar hočem

B) v. intr. impers. zdeti se

C) m mnenje:
a mio parere po mojem
essere del parere meniti, soditi
mutar parere premisliti se

parergon -ī, n (gr. πάρεργον) (po)stransko delo, dodatek, pristavje

1. v slikarstvu stranski okras, stranska figura, ki ne sodi h glavnemu delu: Plin., Vitr.

2. v pl. Parergōn libri Non. (neki Akcijev spis).

pariō² -ere, peperī, partum, toda paritūrus (iz *p_er-i̯ō; indoev. kor. *per- roditi (menda povezan s kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), v lat. pars, gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je), prim. skr. pr̥thuka- otrok, tele, mladič, skot, gr. πόρις, πόρτις, πόρταξ tele, telica, stvnem. far, farro, nem. Färse telica, lit. periù valim = sedim na jajcih, lat. partus, Propertius (= „Negodnik“ = prezgodaj rojen otrok)) „na dan spravljati“, in sicer

1. (po)roditi (rojevati) (o ženskah); (s)kotiti, povreči, storiti, nesti, drstiti se, ikriti se (o samicah živali): Ca., Macr., Latona Deli Apollinem Dianamque peperit Ci., p. sine obstetricis operā, sine doloribus Pl., quā nocte Olympias peperit Cu., Lucinam in pariendo invocant Ci., p. equuleum L., animal Plin. (o kitu) žive mladiče, ova Ci. nesti, parere Plin. (o ribah) drstiti se, ikriti se, o drugih živalih tudi (s)kotiti, povreči, storiti; pt. pf. subst. (kot dep.) parta -ae, f „ki je rodila, porodivša“, porodnica: Col.

2. (redko o moškem spolu) (za)ploditi, oploditi (oplojevati), zaroditi: Caecil. ap. Non., leo pariet Poeta ap. Q.

3. metaf.
a) roditi, ploditi, ustvariti (ustvarjati): fruges et reliqua, quae terra pariat Ci., o philosophia, tu urbes peperisti Ci., ligna putrefacta pariunt vermiculos Lucr.; occ. iznaj(deva)ti, izumiti (izumljati), izmisliti (izmišlj(ev)ati) si: verba Ci., quae tota ab oratore pariuntur Ci., fabulae Scalam peperēre Iust.
b) pridobi(va)ti (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) (se), pripraviti (pripravljati) (si): consulatum, sibi laudem Ci., fructum labore Ci., virtute sibi tyrannidem N., victoriam ex hoste L., gratiam apud aliquem L. ali ab aliquo S. fr., sibi amicitiam cum aliquo N., paritur pax bello N., quidquid partum est Sen. ph. vse pridobitve, vse osvojitve; adj. pt. pf.: partus honor V. pridobljena, parta bona Ci., male partae opes Suet.; subst. partum -ī, n pripravek, zaloga: agricolae parto fruuntur V.; večinoma pl. parta -ōrum, n pridobljeno = pridobljeno premoženje, pridobitve: patris mei bene parta Ter., male parta male dilabuntur Naev. ap. Ci., parta viri retinere, amittere S., propter annonae caritatem ante parta consumpsisse Auct. b. Afr., parta a Lucullo T. ali parta retinere T. osvojitve.
c) occ. roditi (rojevati) = prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu kaj, nakopa(va)ti si kaj, izkupiti (skupiti) kaj: discidium Lucr., odium Ter., dolorem Ci., ne quam suspicionem pareret N., invidia virtute parta Ci., letum sibi manu parare V. smrt si zadati, narediti samomor.

Opomba: Fut. I paribis: Pomp. ap. Non.; inf. parīre: Enn. ap. Varr., Pl. fr.; cj. impf. pariret: It.

parisien, ne [parizjɛ̃, ɛn] adjectif pariški

vie féminin parisienne življenje v Parizu
Parisien masculin Parižan

parkira|ti (-m) parken
napačno parkirati falschparken
Ne parkiraj! pred uvozom: Einfahrt/Ausfahrt [freihalten] frei halten!
oseba, ki parkira der Parker
kdor napačno parkira der Falschparker, der Parksünder

parlant, e [parlɑ̃, t] adjectif govoreč; ki ima dar govora; familier zgovoren; izrazit, živ

cinéma masculin, film masculin parlant zvočni film, kino
horioge féminin parlante ura, ki napoveduje ure
il n'est pas très parlant on ni preveč zgovoren
portrait masculin parlant izredno podoben, živ portret
preuves féminin pluriel parlantes zgovorni dokazi (ki ne potrebujefo komentarja)