Franja

pritlikavec samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (oseba s telesno okvaro) ▸ törpe, törpenövésű [ember]V družini je najstarejši med petimi otroki in edini pritlikavec. ▸ A családban az öt gyermek közül ő a legidősebb és az egyetlen törpenövésű.

2. (kar je majhno ali nepomembno) ▸ törpe, töpörtyű
O Evropski uniji lahko trdimo, kar smo v preteklosti govorili o Nemčiji: je ekonomski velikan in politični pritlikavec. ▸ Az Európai Unióról ugyanazt állíthatjuk, mint a múltban Németországról: hogy gazdasági óriás és politikai törpe.

3. (o zvezdah) ▸ törpecsillag
Rdeči pritlikavec je hladnejši kot Sonce, planetova orbita pa je manjša od Zemljine. ▸ A vörös törpecsillag hidegebb a Napnál, a bolygó pályája pedig szűkebb a Földénél.

4. (pravljično bitje; škrat) ▸ manó, törpe
V prvi različici pa se Krpan po odhodu z Dunaja sreča s kraljem pritlikavcev, ki mu pomaga rešiti kraljestvo. ▸ Az első változatban, miután elhagyta Bécset, Krpan találkozik a törpekirállyal, aki segít neki megmenteni a királyságot.
Spomnil se je svojih prijateljev, gozdnih pritlikavcev, in je odšel k njim, da bi mu pomagali. ▸ Eszébe jutottak a barátai, az erdei manók, és elment hozzájuk segítségért.

5. (o majhni rasti, pasmi) ▸ törpe
Za pritlikavce nasploh velja, da so izredno učljivi in pametni psi. ▸ A törpekutyákra általánosan érvényes, hogy kivételesen tanulékonyak és okosak.

pritoževáti se pritožití se to complain (komu o, nad čim to someone about something, of something); to appeal against, to lodge an appeal against; to make complaints to someone about something

pismeno pritoževáti se, pritožití se to complain in writing, to file a grievance; (tarnati) to lament
ne morem (ne smem) pritoževáti se, pritožití se (figurativno, godrnjati, nergati) I can't (I mustn't) grumble
nimaš vzroka, da se pritožuješ you've no reason to complain
pritožil se je na pošto zaradi tega he complained of it at the post office

priver [prive] verbe transitif odvzeti (quelqu'un de quelque chose komu kaj), odtegniti

se priver de quelque chose prostovoljno se odreči, se odpovedati čemu; odtrgati si
être privé de quelque chose biti brez česa
priver quelqu'un de ses droits civils, de sa liberté odvzeti komu njegove državljanske pravice, njegovo prostost
priver un enfant de dessert odtegniti otroku poobedek
elle a dûse priver pour élever ses enfants pritrgavala si je od ust, da bi vzgojila svoje otroke
elle ne se prive pas de vous dénigrer ona se ne more vzdržati, da vas ne bi črnila

privilege¹ [prívilidž] samostalnik
privilegij, posebna pravica, prednost, izjemnost

britanska angleščina bill of privilege pravica plemiča, da mu sodijo njemu enaki
writ of privilege listina o priznanju posebnih pravic
ameriško privilege of lot pravica do izbire
to grant a privilege to dati komu posebne pravice
breach of privilege prestop pooblastila, kršitev pravic
privilege of Parliament (poslančeva) imuniteta
pravno privilege of self defence pravica do samoobrambe
ekonomija privilege tax koncesioniran davek

privíti to turn down

privíti radio to turn the radio down; (plin, da manj gorí) to turn down
privíti z vijakom to screw down, to screw (na on)
privíti ključavnico na vrata to screw a lock on a door
privíti se h komu to snuggle up (close) to someone

privoščíti ne pas envier , (komu iz srca) être content (pour quelqu'un de tout son cœur)

ne privoščiti komu kaj envier quelque chose à quelqu'un
ne privoščiti komu sreče être jaloux du bonheur de quelqu'un, ne pas souffrir de voir quelqu'un heureux
privoščiti si kaj s'offrir, se payer quelque chose, se régaler de quelque chose, se permettre, se payer le luxe de
prav vse si privoščiti ne se priver de rien, ne se laisser manquer de rien, ne rien se refuser
privoščim mu, da je uspel je suis content pour lui qu'il ait réussi
to je razkošje, ki si ga ne morem privoščiti c'est un luxe que je ne peux pas m'offrir
ne privošči si nobenega počitka il ne s'accorde aucun repos
to mu privoščim (ironično) c'est bien fait pour lui

privréči (-vŕžem) perf. aggiungere:
k plačilu privreči desettisočak pagato il debito, aggiungere un biglietto da diecimila

prizadévati si (se) to strive; to try hard; to endeavour; to take pains; to apply oneself (to)

na vso moč si prizadévati si (se) to try (ali to do) one's best, to strive with all one's might
prizadévati si (se) za uspeh to strive for success
prizadeval si je, da bi (kot) prvi prišel tja he strove to get there first

prizna|ti² (-m) priznavati kako dejanje, ravnanje: eingestehen, vero, grehe: bekennen; zločin, greh ipd.: gestehen; pravo gestehen, ein Schuldbekenntnis ablegen, sich schuldig bekennen, na obravnavi: schuldig plädieren, geständig sein
figurativno priznati, da ima kdo prav (jemandem) recht geben
priznati, da ( ni bilo tako ) zugeben
ne priznati, da ( se je kaj zgodilo ) nicht wahrhaben wollen
priznati svoje grehe ein Sündenbekenntnis ablegen, Sünden bekennen
moram priznati, da je … (er) ist zugegebenermaßen
to mu je treba priznati das [muß] muss ihm der Neid lassen

priznáti priznávati (dolg) to acknowledge, to recognize; (krivdo, napako, itd.) to confess, to concede, to own up; (dopuščati) to admit, to make admission; (odobriti) to ratify, arhaično to avouch; (pravico, pravo) to concede a claim, to give someone his (ali her) due; to do justice to

priznáti, priznávati koga za... to own someone for...
ne priznáti, priznávati za svojega, za svoje to disown someone, something
priznal mi je, da... he admitted to me that...
odkrito priznáti, priznávati to admit frankly
priznáti, priznávati otroka to recognize a child as one's own, to admit paternity
priznáti, priznávati za (kot) svoje to acknowledge as one's own
priznaj vendar! own up!
priznam svojo zmoto I admit I was wrong
vse priznáti, priznávati to confess everything, (žargon) to come clean, to own up, to cough it up
priznáti, priznávati zločin to confess to a crime
priznam, da nisem imel prav I acknowledge that I was wrong
priznavajo, da so to vedeli že prej they admit that they knew it before
priznáti, priznávati se za krivega to admit one's guilt
priznáti, priznávati se za premaganega to concede victory
ne hoteti priznáti, priznávati to disclaim, to disavow, to deny
to mu je treba priznáti, priznávati you have to grant him that
treba je, mora se priznáti, priznávati, da... it must be admitted (ali conceded) that...
priznáti, priznávati krivdo, priznáti, priznávati se za krivega to plead guilty
priznam, da bo treba premagati še mnogo težav I admit that we shall have to overcome many difficulties
rade volje priznamo usluge, ki nam jih je izkazal we readily acknowledge the services he has rendered us
priznáti, priznávati svoj poraz to admit defeat

priznáti (-znám) | priznávati (-am) perf., imperf.

1. confessare, ammettere, concedere; abs. žarg. cantare:
priznati zločin confessare un reato
priznati krivdo confessare una colpa
priznati svojo napako ammettere il proprio errore
priznam, da sem se zmotil concedo di aver sbagliato
prisilili so ga k priznanju l'hanno fatto cantare
pren. priznati krivdo za fare ammenda di

2. riconoscere, ammettere:
priznavati eksistenco Boga riconoscere l'esistenza di Dio
priznati izvršeno dejstvo riconoscere il fatto compiuto

3. jur. riconoscere, ratificare, convalidare, omologare:
priznati dolg riconoscere un debito
priznati za sina riconoscere un figlio naturale
šport. priznati rekord, izid tekme omologare un record, una partita
jur. priznati veljavnost sodbe delibare una sentenza
priznati za sposobnega approvare qcn.
priznati zakonitost česa legalizzare qcs.

priznava|ti² (-m) priznati dejanje, stanje: eingestehen; pravo kaznivo dejanje: geständig sein
ne priznavati pravo leugnen, verleugnen
ne priznavati, da je (tako) nicht wahrhaben wollen

prō¹ (iz indoev. *proH- (lativ osnove per(o)- oddaljen); prim. sor. skr. prá- pred, zelo, prā-tár zgodaj, pratarám dalje, gr. πρό pred, πρό-τερος sprednji, prejšnji, πρωί zgodaj, zarana, praslovansko *pra- prejšnji, prek(o), sl. pra- [prim. pra-ded, prvi, pravi], lit. pra- prek(o), skozi = sl. pro- (predpona; prim. pro-da(ja)ti), got. fra- in far- = stvnem. fir-, nem. ver-)

A. adv. kot prepona

1. pred, prej, izza, naprej, dalje (prim. prod-ire, prod-igere, pro-cedere, pro-cidere, pro-cumbere, proferre, pro-avus idr.).

2. za kaj, za to: prod-esse idr.

3. za = namesto: pro-fecto („kar stoji namesto dejanja“, dejstvo); v tvorbah pro-consul ali pro-praetor (iz pro consule, pro praetore) idr.

4. v primer(jav)i s čim, primerno: prout, proquam.

B. praep. z abl.

I.

1. pred čim, pri glag. premikanja na videz pred kaj; pro = s hrbtom obrnjen proti predmetu, ante = z licem obrnjen proti predmetu: sedens pro aede Castoris Ci., pro curiā L., pro portis in statione erant C., stabat pro litore classis T. pred obrežjem = ob obrežju; od tod copias … pro vallo (oppido) collocaverat C. pred nasipom (taborom (ostrogom), mestom); tako tudi: pro castris copias producere C. peljati pred tabor (ostrog) = čete peljati in razvrstiti pred tabor (ostrog).

2. spredaj na čem ali v čem: pro suggestu loqui C. (spredaj) na odru (tribuni), v zboru, na zborovanju, pro tribunali Ci., statio est pro opere L. (spredaj) na okopih, pro contione L., T. pred skupščino, na skupščini, ob (na) zbor(ovanj)u, pro rostris Suet., pro tectis saxa mittere S. stoječ (spredaj) na strehah = s streh.

3. metaf. za koga, kaj = v obrambo koga, česa, v korist komu, čemu: pro libertate loqui L., dicere pro aliquo Ci., poenas capere pro aliquo S., pro patriā mori H., dimicare pro legibus, pro libertate, pro patriā Ci., haec cum contra legem proque lege dicta essent L., hoc non modo non pro me (ne le ne meni v korist), sed contra me (meni v škodo) est potius Ci., orationes pro se et in alios L., metuo, ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie Ci. —

II.

1. za koga, kaj = namesto: pro vallo carros obiecerant C., pro sertis atque aeneis (sc. loricis) linteas dedit N., fremens plebs centum pro uno dominos factos L., pro consule esse Ci. biti namestnik v provinci, biti prokonzul, pro praetore venire Athenas Ci. kot namestnik, kot propretor, quaestor pro praetore in Hispaniam missus est L. (od tod besedi proconsul, propraetor; prim. tudi pod prō quaestore), pro collegio L. v imenu.

2. kakor, kot, za kaj (o istosti): pro patre esse alicui C., hostibus pro sociis uti S., se pro cive gerere Ci., pro perfugā venire C., pro victis abierunt L., ab insciis pro noxiis conciduntur N., pro certo scire L. zagotovo, pro viso renuntiare C. kot videno, kot dejstvo, pro seditione reserat Cu. toliko kot upor, pro damnato esse Ci. biti toliko kot obsojen, dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju prič povedati, kot (zaslišana) priča izpovedati, facit hoc pro amico C. kot prijatelj, pro amicis L. kot prijatelji, prijateljsko, se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan = izvrševati dolžnosti in pravice državljana.

3. za kaj = v (kot) povračilo, v (kot) poplačilo česa: pro meritis gratiam referre N., pro beneficiis plurimum alicui debere C., pro frumento pecuniam solvere Ci., pro vecturā solvere Ci. —

III.

1. po, v primer(jav)i z (s), primerno čemu, proti čemu: agere pro viribus Ci., pro virili parte Ci., pro tempore et pro re C. po času in okoliščinah, glede na čas in okoliščine, pro portione (gl. portio) L. = pro ratā parte C. v določenem razmerju, pro se quisque Ci. vsak po svojih močeh, vsak zase, pro hominis dignitate amplo funere extulit N., aliquem pro dignitate laudare Ci.

2. po = zaradi, vsled: pro tuā prudentiā, pro tuo amore L., pro imperio Ter. oblastno, zapovedljivo, zapovedujoče, pro eo, quanti te facio Ci. ep. po tem (= glede na to), kolikor te spoštujem, po mojem spoštovanju do tebe; lahko tudi pro eo ac ali atque ali quam prav tako (toliko) kakor: pro eo ac debui Sulpicius in Ci. ep. = po svoji dolžnosti, pro eo est atque … Icti., pro eo, ac si Ci. ali atque si Icti. ali quasi Icti. prav tako, kakor (kot) (da) bi, pro eo, quod Ci. ker tedaj, pro eo ut = prout Ci. potem kakor.

3. po, z (s) = na pobudo, po posredovanju koga, česa: fieri pro tribuno aedilem L., ut pro suffragio renuntiaretur Ci., pro praede litis vindiciarum cum satis accepisset Ci.

Opomba: V zloženkah je o besede pro nav. dolg, kratek je le pred vokali (prŏ-avus, prŏ-inde), včasih pred f (prŏ-fānus, prŏ-fundus) in skoraj vedno v gr. besedah (npr. prŏ-logus = gr. πρόλογος, redko prō-logus).

probable [prɔbabl] adjectif verjeten

il est probable que ... verjetno je, da ...

probable verjeten

¡no es probable! malo je verjetno, da se bo to zgodilo!

probèsjediti -īm (ijek.), probèsediti -īm (ek.) spregovoriti: sjedi malo da probesjedimo sedi, da kaksno rečeva

problém (-a) m

1. problema:
odkriti, opisati, razčleniti, rešiti, zastaviti problem scoprire, descrivere, analizzare, risolvere, impostare un problema
družbeni, filozofski problemi problemi sociali, filosofici
matematični problem problema matematico
lahek, nerešljiv problem un problema facile, insolubile

2. problema; quesito, questione:
problem (italijanskega) juga la questione meridionale
otrok je postal splošen problem il bambino è diventato un problema per tutti
to narediti pa res ni problem (farlo) è un'inezia, una cosa da nulla
kako boš to naredil, je tvoj problem come te la sbrigherai è affar tuo

procēdere v. intr. (pres. procēdo)

1. iti, hoditi naprej:
procedere a passo d'uomo iti korakoma
procedere oltre nadaljevati pot

2. pren. nadaljevati:
procedere nel discorso nadaljevati izvajanje
procediamo con ordine naprej po vrsti

3. pren. napredovati:
tutto procede a gonfie vele vse gre kot po maslu

4. ravnati, delati:
procedere da galantuomo ravnati pošteno

5. izvirati, izhajati

6. admin. začeti, začenjati; opraviti, izvršiti:
procedere all'esecuzione di qcs. začeti izvedbo česa

7. pravo sprožiti postopek; sodno preganjati:
procedere contro qcn. sprožiti postopek zoper koga

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.

procinto m
in procinto di na tem, da:
essere in procinto di partire biti tik pred odhodom, pripravljati se na odhod