Franja

nezvést infidèle, déloyal, sans foi

biti sam sebi nezvest se renier, s'écarter de ses principes, se démentir
nezvest biti (v zakonu) faire des infidélités à son conjoint, tromper sa femme (ali son mari)

nezvést infiel; desleal

biti sam sebi nezvest renegar de sí mismo
biti nezvest (v zakonu) ser infiel, faltar a la fidelidad conyugal

ni

1. ist nicht ➞ → biti; v nikalnih stavkih z drugo nikalnico: ist (nihče/nič/nikjer ni … niemand/ nichts/nirgends ist …)

2.
ni, ni bilo koga, česa: (ne obstoji/ni obstajal) (jemand/etwas) gibt/gab es nicht (še ni gibt es noch nicht; ni več gibt es nicht mehr; sploh/nikoli ni bilo hat es überhaupt nicht/nie gegeben)
ne bo: es wird nie geben; prireditve ni bilo/ ne bo: (die Veranstaltung) hat nicht stattgefunden/wird nicht stattfinden; ki/razen: es gibt keinen/keine X, (der/die/außer)

3.
ni, ni bilo koga: (ni (bil) navzoč) njega/nje/strica Petra … ni (bilo) tu/v dvorani/v Trstu/doma (er/sie/Onkel Peter) ist/war nicht hier/im Saal/in Triest/zuhause
njih/sester/ njiju ni (bilo) sie/die Schwestern/sie beide sind/ waren nicht (da/zuhause …) (koga) še ni/ni več (jemand) ist noch nicht/nicht mehr da

4. koga: (ni prišel) strica (še) ni (der Onkel) ist (noch) nicht gekommen; strica ne bo (der Onkel) wird nicht kommen

5.
ni govora! kommt nicht in Frage!
ni primere! kein Vergleich!
| ➞ → treba

ni in ne, niti; ali

ni tú siquiera niti ti ne
sin más ni más nenadoma, naenkrat
sin miedo ni vergüenza brez strahu ali sramu
¡ni soñarlo¡ ¡ni por pienso! še v sanjah ne!
¡ni que fuera un loco! bi moral biti nor!
¿para qué quieres ni dinero ni libros¿ čemu hočeš denar ali knjige?

niansíran

nežno niansíran akvarel a beautifully tinted water-colour
niansíran stil a subtle (ali discriminative) style
biti rdeče niansíran to have a tinge of red

nicety [náisiti] samostalnik
preciznost, točnost, natančnost, pedantnost; ostrina, strogost, (sodbe)
množina majhne razlike, nadrobnosti, odtenki

not to stand upon niceties ne biti prenatančen, ne jemati preresno
the niceties of life prijetnosti v življenju

nichtgeschäftsfähig: nichtgeschäftsfähig sein ne biti opravilno sposoben

nichts nič (er weiß nichts/hat nichts ničesar/nič ne ve/nima); gar nichts sploh nič, čisto nič; nichts anderes nič drugega; und weiter nichts in nič drugega/in nič več kot to; nichts als X nič razen Xa, nič drugega kot samo X; wie samo; [soviel] so viel/so gut wie nichts skoraj nič; nichts für ungut brez zamere; nichts weniger als (gut) še malo ne (dober), vse drugo prej kot (dober); nichts mehr und nichts weniger als natanko, nič več in nič manj kot; sich in nichts auflösen razbliniti se; das macht nichts nič ne de; dagegen ist nichts zu sagen tu ni kaj reči; um nichts zastonj, za prazen nič; um nichts und wieder nichts za prazen nič; mir nichts, dir nichts meni nič, tebi nič; zu nichts (führen) nikamor (peljati); zu nichts bringen/kommen biti neuspešen, ne peljati nikamor; mach dir nichts daraus ne ženi si tega k srcu; nichts da! nak!, jok! Wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren. Kjer ni, še vojska ne vzame.

Nichts, das, nič (tudi Philosophie); (Kleinigkeit) malenkost; ništrc; für einen Menschen: niče; vor dem Nichts stehen biti pred propadom

ničè

biti niče ser una nulidad, fam ser un cero a la izquierda

níčla nought; (pri toplomeru) zero, pl zero(e)s; cipher; (ledišče) freezing point, zero; (nepomembna oseba) nonentity; (pri telefoniranju) o

10° pod (nad) níčlo ten degrees below (above) zero
pri 5° pod níčlo at five degrees below zero
termometer je sinoči padel na níčlo the temperature (ali thermometer) fell to zero last night
on je níčla (figurativno) he is a cipher
dodaj níčlo! add a nought!
izpusti dve níčli! omit two noughts!
biti enaki níčli to be nil
izenačiti z níčlo matematika to equate to zero
nastaviti na níčlo tehnika to zero
absolutna níčla absolute zero
biti na níčli to be at zero
pasti na níčlo to fall to zero

níčla cero m

biti ničla (fig) ser (un) cero a la izquierda
5° pod (nad) ničlo cinco grados bajo (sobre) cero

niēnte

A) pron.

1. nič:
di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
meno di niente prav nič
niente di niente prav nič
niente e poi niente prav nič
fare finta di niente delati se neumnega
fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
finire in niente pren. splavati po vodi
non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
non fa niente nič ne de, nič zato
non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
non mancare di niente imeti vsega v izobilju
non poterci fare niente biti brezmočen

2. malenkost:
cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)

3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
hai saputo niente? ali si kaj zvedel?

B) agg. pog. noben; nič:
niente paura brez strahu!
non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa

C) m

1. nič; ničla, niče:
un bel niente prav nič; ne, sploh ne
essere un niente biti niče
ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
venire su dal niente priti iz niča

2. malenkost:
basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost

Č) avv.

1. sploh ne:
non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)

2. prav malo
PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič

nigrēscō -ere, nigruī (incoh. glag. nigrēre črn biti) (po)črneti, (p)otemne(va)ti, temneti: Mart., Plin., nigrescunt sanguine venae O., caelum nigrescit ab Austris O., bracchia coeperunt levibus nigrescere pennis O., tenebris nigrescunt omnia circum V. črno (= tema) se mi dela pred očmi, latices nigrescere sacros V., nigrescit cutis, nigrescunt dentes Plin., quod si relinquatur, phoenicobalanus vocatur et nigrescit vescentesque inebriat Plin., solent etiam in gravi morbo pedes cum digitis unguibusque nigrescere Cels., has igitur (sc. bacas), cum iam nigruerint nec adhuc tamen permaturae fuerint, sereno caelo destringere manu convenit Col., summi nigrescunt culmina montis Val. Fl., pars arte reposta conditur et fulvo moriens nigrescit in auro Stat., nunc sibi mutatas horret nigrescere vestes Cl.; pren.: livoris atri famificae faces, nigrescit unde spes hominum et decus Prud.

niha|ti (-m) zanihati schwingen; kot nihalo: pendeln; pulsieren, schaukeln; (biti spremenjljiv) schwanken; figurativno schwanken, wanken; (zibati se) sich wiegen

ni-hil, skrč. in v večini primerov le pesn. (nikdar pri Ci.) nīl, n indecl. (skrajšano iz *ne-hīlom, ne-hīlum „niti vlakence“, „niti dlaka“, prim. hīlum in nihilum, nīlum) le nom. in acc.

1. subst. (gen., dat. in abl. se nadomeščajo z nullius rei, nulli rei, nullā re) nič: nihil agebant Ci., de re publica nihil loquebantur Ci. ep., si nihil esse durius C., nil intra est olea, nil extra est in nuce duri H., hoc ridere meum, tam nil, nullā tibi vendo Iliade Pers.; v primerih, ki se nanašajo na osebo: victor, quo nihil erat moderatius Ci., vir nihil minus quam ad bella natus L. epit. za nič manj kot za vojne = najmanj za vojne, nihil ad pedestrem pugnam tam ignavum (sc. quam Sarmatae) T.; z gen. qualitatis kakega subst. ali posameznega adj. ali pron. n. druge deklinacije: nihil rerum humanarum Ci. nič na zemlji, nič na svetu, n. doli, n. periculi N. nikakršna zvijača (prevara), nikakršna nevarnost, n. agri C. nič zemljišča, nič zemljiške lastnine, n. vini reliquarumque rerum inferre C. niti vina niti drugih potratnih stvari, n. novi, n. mali Ci. ep., n. veri, n. sancti L. nič (nobenega) čuta niti za resnico niti za pravico, n. sui C. nič svojega posestva (lastnine), nihil reliqui facere, quod … V. ali nihil sibi reliqui facere N. ničesar ne opustiti (opuščati), ničesar ne zamuditi (zamujati) = storiti vse, kar je mogoče, mihi n. est reliqui C. nič drugega mi ni preostalo; z atrib. adj. tretje, pa tudi druge deklinacije (v sl. stopi subst. adj. v gen.): nihil forte Ci., atque divinus animus mortale nihil habuit Ci., n. honestum Ci., inter bellum et pacem n. medium est Ci.; z ex: quosdam ex debito aliquantum, quosdam nihil reposuisse Plin. iun.; litota: haud nihil Ter. ali non nihil Ci. ep. nekaj, nekoliko; z gen.: non nihil temporis tribuit litteris N.; toda nihil (nīl) non = vse mogoče, vse (brez izjeme): nihil mali non inest Ci., sed tamen Antonius in verbis et eligendis, neque id ipsum tam leporis causa quam ponderis, et conlocandis et comprensione devinciendis nihil non ad rationem et tamquam ad artem dirigebat Ci., nihil enim eum (sc. Alcibiadem) non efficere posse ducebat N. da ni nič, česar ne bi mogel dognati = da mu ne more nič spodleteti, da more vse dognati, nil Claudiae non perficiunt manus H. Posebne zveze in govorni obrati:
a) nihil (nīl) agere ne opraviti ničesar: Pr., Vell., Lucan., quae omnia si … in patronum suum voluerit conferre, nihil egerit Ci., misere cupis abire: iamdum video; sed nil agis H.
b) nīl mihi est cum aliquo nič nimam opraviti s kom, ne pečam (ne ukvarjam) se s kom: postremo tecum nil rei nobis … est Ter., nil mihi vobiscum est O.
c) nihil (nīl) nisī ali nihil praeter ali nihil praeterquam nič razen = le, samo, zgolj: nil nisi sapientia es Ter., nihil tibi deest praeter voluntatem Ci. ep., illa quidem nocte nihil praeterquam vigilatum est in urbe L., nihil praeterquam de vita cogitare Auct. b. Alx.; nihil aliud nisī ali nihil aliud quam (= gr. οὐδὲν ἄλλ' ἤ) nič drugega kot (razen) = le, samo, zgolj: amare autem nihil est aliud nisi eum ipsum diligere, quem omnes Ci., est autem virtus nihil aliud quam in se perfecta … natura Ci., mox nihil aliud quam vectabatur et deambulabat Suet.; si nihil aliud ko bi tudi ne bilo ničesar drugega: L.
d) aut nihil aut paulō (= gr. ὀλίγον ἢ οὐδέν) nič ali malo: aut nihil aut paulo cui tum concedere digna Cat.
e) nihil … quīn ali nihil … quōminus (quō minus): nihil agis, quin ego audiam Ci. da bi jaz ne slišal, izvedel, nihil praetermisi … quin Pompeium a Caesaris coniunctione avocarem Ci. da bi Pompeja odvrnil od povezovanja s Cezarjem, nihil ne ego quidem moror, quo minus decemviratu abeam L., nihil facere oportet, quo minus quidquid est puris excedat Cels. treba je storiti vse, da …
f) nihil nimis (= gr. οὐδὲν ἄγαν) ničesar preveč = drži se mere! bodi zmeren!: Ter.
g) nihil est cūr (quod, quam ob rem, ut) ni vzroka, (zakaj) da bi, nimam (nimaš itd.) česa (zakaj) z inf.: nihil est cur advenientibus te offerre gestias Ci. ep., nihil est quod adventum nostrum extimescas Ci. ep., nihil excogitem, quam ob rem Oppianicum damnari necesse sit Ci., nihil fuit in Catulis, ut eos exquisito iudicio putares uti litterarum Ci.
h) nihil (nīl) ad me attinet (to) se mene nič ne tiče, (to) mene ne zadeva, (to) me nič ne briga: quod antehac fecit, nil ad me attinet Ter.; tako tudi: hoc nihil ad me pertinet (to) me nič ne briga, (to) nič ne vpliva name, nihil ad rem pertinet Ci. to ne spada (gre, sodi) sem; tudi elipt.: nihil ad te! Ter., nihil ad nos Ci., nihil ad rem Ci.; toda nihil ad aliquem včasih = nič nasproti komu, nič v primerjavi s kom: Ci.
i) nihil (nīl) esse biti toliko kot nič, biti nič(la), nič ne veljati, nič ne (pre)moči, ničev (neznaten, nepomemben, brez pomena) biti: Sen. ph., et ego nil esse scibam Ter., nec nil est nec omnia haec sunt Ter. sicer je nekaj na tem, ne pa vse, nil est = α) proč je, tega je konec, to je pri koncu (kraju), to je bilo (in ni več): Ter. β) ne gre, nič ne pomaga, s tem ni nič, zastonj (nekoristno, brez koristi) je: at nil est ignotum ad illum mittere: operam luseris Pl., nil est: nam eapse[t] ultro, ut factu[m]s[t], fecit omnem rem palam Pl., dic aliquid dignum promissis! Incipe! Nil est H. nič ne pomaga, nihil es Ci. toliko si kot nič, nič ne premoreš, nihil hominis est Ci. ničesar ni na njem, on (ta človek) pa nič, aliquem nihil putare Ci. koga za nič (za malo) šteti, malo čislati, nič ne čislati koga, nihil dicunt Ci. nič(esar) pravega (dostojnega, stalnega).
k) nihil minus nič manj, nikakor ne: cadit ergo in virum bonum mentiri, fallere? nihil minus Ci., sic existimatis eos [h]ic sagatos bracatosque versari animo[s] demisso atque humili, ut solent ii, qui adfecti iniuriis ad opem iudicum supplices inferioresque confugiunt? nihil vero minus Ci.; nihil (nīl) sānē čisto nič, prav nič: nihil sane esset Ci. ep., senatus nihil sane intentus S., dixit adhuc aliquid? „Nil sane.“ H.

2. adj., toda le v zvezi nihil quidquam (quīcquam) Ci. ali nihil ūnum L. čisto nič, prav nič; tudi nihil negotium (nam. nullum negotium): Symm.

3. (kot acc.) adv.; iz obj. rabe, kot jo najdemo npr. v reklu nihil alicui indulgere H., se je razvila navidezno adv. raba, kjer pomeni nihil (nīl)
a) skoraj toliko kot poudarjen nōn = v ničemer, prav nič, kratko malo ne, nikakor ne: illi, ubi nil opust (= opus est), ibi verentur T., nihil opus est Ci. ali nil opus est Lucr. ali nihil necesse est H., nihil cedimus Graeciae Ci., Catilinam nihil metuo Ci., nihil magnopere ad patrum causam inclinati L., ea species nihil terruit equos L., nil pictis timidus navita puppibus fidit H.; tako tudi: nōn nihil Ci. nekaj, nekako.
b) = iz nobenega vzroka: cur ista quaeris? nihil sane, nisi ne nimis diligenter inquiras in ea, quae … Ci., nihil aliud quam L. iz nobenega drugega vzroka kot …
c) = za nič, zastonj, brezuspešno: hercle, hanc quidem nil tu amassis Pl.

Opomba: Pl. in O. merita tudi nĭhīl.

nihilum, skrč. nīlum (le pri Kom. in Lucr.) -ī (dat. je redek in le poklas.), n (iz *ne-hīlom, *ne-hīlum, iz česar je nastalo ni-hĭlum in skrč. nīlum „niti vlakence“, „niti dlaka“; prim. hīlum in nihil, nīl)

1. subst. nič: erit aliquid, quod aut ex nihilo oriatur aut in nihilum subito occidat Ci., ut de nihilo quidpiam fiat Ci., ad nihilum venire Ci. ali in nihilum interire Ci. „na nič priti“, „v nič priti“ = razpasti, propasti, ad nihilum recidere Ci. zopet priti (se pogrezniti) do niča (v nič), ad nihilum redigere L. na nič (do niča) spraviti, uničiti, nil igitur fieri de nilo posse fatendumst Lucr., possunt ad nilum quaeque reverti Lucr., ne tibi res redeant ad nilum Lucr., ne res ad nilum redigantur funditus omnes Lucr., hoc quod vivimus proximum nihilo est Sen. ph., nihilo addito Plin., quod se receptura sit in aliquid omnino de nihilo Tert.; z gen.: nihilum eius Ci., non nihilum divinationis Vop.; v predklas. lat. pisano ločeno: neque proficit hilum Poeta ap. Ci., neque dispendi facit hilum Enn. ap. Varr., neque inter se contendant viribus hilum Lucr. (gl. hīlum). Posebna rekla:
a) nihilī (gen. pretii) esse niti dlake ne biti vreden = ne biti vreden nič, brez vrednosti (cene) biti, nobene vrednosti ne imeti, nihilī (nilī) aestimare, nihilī (nilī) facere, nihilī (nilī) pendĕre, nihilī (nilī) putare za nič šteti, nič ne čislati, nič ne imeti v čislih, nič ne ceniti: bestia nihili, verbum nihili Pl., quem putamus esse non hili, dicimus nihili Varr., homo nihili Varr. ali samo nihili (unde is, nili?) Pl. niče, ničvrednež, ex quo idem (sc. homo) nihili dicitur Ci., parvi pretii est, qui iam nihili sit Ci. ep., nihili aestimare Ci., auspicia nihili putare Ci., video te nili pendere prae Philolache omnīs homines Pl., pater eius nili pendit Ter., nihili facere Pl., Ci., toda: homo nihili factus Pl. skopljen(ec).
b) nihilō (nīlō) (abl. mensurae pri komp.) niti za dlako, las (ne) = nič: nihilo maius Ci., nihilo diligentior esse coepit Ci., nihilo ut sapientior ille, qui te deridet, caudam trahat H., cum contemptim tribuni plebis rem nihilo segnius peragerent L.; precej često nihilō plūs Ter. ali nihilō magis Ci., H. niti za las več, nič več (bolj) = prav tako malo, nihilo (nīlō) minus (pisano tudi nihilōminus) α) nič manj = prav toliko: quod sunt satis? quattuor, nilo minus Pl. β) nič manj = prav tako, pri vsem tem, kljub temu, vendar(le): N., minus dolendum fuit ne non perfecta, sed poeniendum certe nihilominus Ci., post eius mortem nihilo minus id facere conantur C., nihilo minus tamen agi posse de compositione C.; tudi: minus nilo Caecil. fr.; z izpuščenim minus: nilo ego quam nunc tu amata sum Pl.; s quam: Ci. ali atque (ac) kot: Lucr. γ) = manj kot nič: Ter.; v pomenih, navedenih pod β) nihilō (nīlō) minus, tudi nihilō (nīlō) secius (sētius) in nihilō (nīlō) dēterius: nam [qua] si servos [meus] esses, nihilo setius mihi obsequiosus semper fuisti Pl., sed nilo setius mox puerum huc deferent ante ostium Ter., nihilo secius Caesar … duas acies hostem propulsare … iussit C., nihilo tamen secius principibus Treverorum ad se convocatis hos singillatim Cingetorigi conciliavit C., nihilo secius tamen Varr., Conon nihilo setius apud praefectos regis versabatur N., nihilo setius Aquileiam usque perseveraverunt Suet., nilo deterius dominae ius esse H.; nihilo (nīlō) aliter nič drugače, prav tako: ego isti nilo sum aliter ac fui Ter., non nihilō (aestimare) Ci. nekoliko.
c) dē nihilō za nič = brez vzroka, brez razloga, neutemeljeno, brez osnove, neosnovano: qui alteri de nilo audacter dicunt contumeliam Pl., mali rem exempli esse de nihilo hospites corripi L., fiducia nōn dē nihilō profecto concepta L. ne brez vzroka.
d) prō nihilō est toliko je kot nič, nič ne velja, šteje se za nič, ni nič v čislih: omnis voluptas pro nihilo est Ci.
e) prō nihilō ducere (putare): Ci. ali prō nihilō habere Caecil. fr., L. za nič (za malo) šteti, nič ne ceniti (čislati), (nič) ne imeti v čislih.

2. (acc.) nihilum (okrepljen nōn) v nobenem oziru, nikakor ne: L., est genus unum stultitiae nihilum metuenda timentis H.

nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
nikoli več se nista videla non si videro mai più
pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
zdaj ali nikoli adesso o mai più
šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi

nine² [náin] samostalnik
devetica; devetka (karta, številka itd.)
ameriško basebalsko moštvo

the Nine devet muz
to the nines do skrajnosti
dressed up to the nines biti kakor iz škatlice

nisem ich bin nicht ➞ → biti