Franja

pāx¹, pacis, f (pacīscī, pangere)

1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

2. pl.
a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

4. metaf.
a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.

pay^*2 [péi]

1. prehodni glagol
plačati, odplačati, izplačati
figurativno nagraditi, poplačati, povrniti (for za kaj)
figurativno posvečati pozornost (spoštovanje), dajati čast, delati komu komplimente; obiskati koga; odškoditi, odškodovati (for za)
izplačati se za koga, koristiti komu

2. neprehodni glagol
plačati (for za)
izplačati se (crime doesn't pay zločin se ne izplača)

to pay attention (ali heed) to posvečati pozornost (komu, čemu)
to pay one's attention (ali court) to dvoriti
to pay a call (ali visit) obiskati
to pay a compliment napraviti poklon
to pay the debt of nature umreti
the devil to pay mnogo sitnosti
to pay s.o. home povrniti komu
to pay in kind plačati v naturalijah
to pay lip service to hinavsko pritrjevati
to pay on the nail takoj plačati
to pay penalty plačati globo
to pay the penalty pokoriti se, biti kaznovan
sleng to pay the piper nositi posledice; figurativno plačati za užitek koga drugega
he who pays the piper calls the tune kdor plača, tudi zapoveduje
to pay one's respects to napraviti vljudnosten obisk
to pay the shot nositi stroške
to pay through the nose (for) predrago plačati, preplačati
to pay one's way ne ostati ničesar dolžan, živeti od svojega dohodka
to pay with fine speeches izvleči se z lepimi besedami

payer [peje] verbe transitif (iz)plačati; poravnati; honorirati; poplačati (de za); verbe intransitif izplačati se; prinesti dobiček

se payer privoščiti si, kupiti si; familier zadovoljiti se (de z)
payer en, par acomptes (od)plačati v obrokih
payer après, postérieurement, ultérieurement naknadno plačati
payer d'avance, par avance, par anticipation vnaprej plačati
(familier) payer bouteille, l'apéritif plačati za buteljko, za aperativ
se payer de chansons dati se poceni odpraviti
payer trop cher preplačati
payer au comptant plačati v gotovini
payer sa cotisation syndicale plačati svojo sindikalno članarino
se payer de culot (familier) drzno, nesramno postopati
payer la folle enchère, les pots cassés (figuré) nositi posledice za (večinoma od drugih) povzročeno škodo
payer d'ingratitude izkazati se nehvaležnega
payer des intérêts pour quelque chose plačati obresti za kaj
se payer de mots zadovoljiti se s (praznimi) besedami
payer quelqu'un de belles paroles odpraviti koga z lepimi besedami
payer de sa personne ne varčevati s trudom
payer de sa poche plačati iz svojega žepa
se payer de raisons dati se pregovoriti
payer de retour vračati (ljubezen)
payer quelqu'un de retour komu vrniti milo za drago
payer rubis sur l'ongle do zadnjega dinarja vse takoj plačati
payer en supplément doplačati
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga
payer les violons plačati, nositi stroške
tu me le paieras! to mi boš plačal! maščeval se bom!
le crime ne paie pas zločin se ne izplača

payeur, euse [pɛjœr, öz] masculin, féminin plačnik, -ica

mauvais payeur slab plačnik
les conseilleurs ne sont pas les payeurs svetovati je lahko

pay-roll [péiroul] britanska angleščina samostalnik
plačilna lista

to have (ali keep) s.o. on one's pay-roll zaposlovati koga
to be off the pay-roll biti odpuščen, biti brezposeln
he is no longer on our pay-roll ne dela več pri nas
the firm has a huge pay-roll podjetje ima mnogo delavcev

paysan, ne [pejzɑ̃, an] adjectif kmečki, deželski; masculin, féminin kmet, -ica, deželan, -nka; péjoratif kmetavzar

à la paysanne po kmečko
révolte féminin de paysans kmečki punt
le paysan du Danube človek, ki škandalizira zaradi svoje brutalne odkritosti

paziēnza f

1. potrpežljivost; potrpljenje:
abbi pazienza! potrpi no!
pazienza! nič za to, nič ne de
perdere la pazienza ujeziti se
pazienza, almeno fosse giovane ne rečem, ko bi bila vsaj mlada
la pazienza di Giobbe pren. angelska potrpežljivost
la pazienza di un certosino izjemna natančnost (pri delu)
gioco di pazienza igre pasjansa

2. relig. (cordiglio) redovniški pas

pazíti (biti pozoren) to pay attention (to), to observe, to mind, to be mindful (of), to look around, to look out (for), to watch, to be watchful, to keep watch; to take care, to be careful (ali cautious, wary, wide-awake, on the alert, on one's guard); (hraniti) to have in custody; (skrbeti za) to take care of, to have in one's care (ali charge); (negovati) to nurse, to look after, to tend; (pobrigati se) to look (to), to see (to), to attend (to)

pazíti na otroke v odsotnosti staršev to baby-sit
ne pazíti na to take no heed (ali no notice) of, to disregard, to be mindless of, to be unmindful of, not to bother, to pay little or no attention to; to lose sight of
pazi(te)! look out!, attention!, mind!
napeto pazíti to be all attention
pazi na otroka! look after the child!
pazite na mojo prtljago! take care of my luggage!
pazite na stopnice! mind the steps!
pazite bolje! take more care!
pazi nase! take care of yourself!
pazite, da vas ne vidijo! mind they do not see you!
niso pazili na moje besede my words were ignored
pazite na žeparje! beware of pickpockets!
pazíti na formalnosti to be a stickler for the formalities
pazíti z budnim očesom na to keep a watchful eye on
pazi se! mind what you are about
otroci, pazite nase! children, look after yourselves!, be careful!, take care!

pazíti garder

paziti na prendre garde à, faire (ali prêter) attention à, être attentif à, surveiller quelqu'un (ali quelque chose), veiller à (ali sur), avoir (ali prendre) soin de, avoir l'œil sur
paziti se se garder de, prendre garde à, se tenir sur ses gardes, se méfier de, ouvrir l'œil, être prudent, familiarno se garder (ali se tenir) à carreau
paziti (čuvati se) (figurativno ) veiller au grain
paziti na interese neke osebe veiller aux intérêts de quelqu'un
paziti na jetnika surveiller un prisonnier
paziti na koga avoir quelqu'un à l'œil
paziti, da ne bi padel prendre garde de ne pas tomber
paziti na otroke surveiller (ali veiller sur) les enfants
dobro paziti ouvrir l'œil (ali les yeux)
pazi!, pazite! gare!, attention!, prends (prenez) garde!, méfie-toi!, méfiez-vous!
pazite! (v šoli) faites attention!
pazi se!, pazite se! fais attention!, faites attention!
pazi, da te kdo ne vidi! prends garde qu'on ne te voie!
pazite na stopnico! prenez garde à la marche!
pazite, da dobro zaprete vrata! prenez soin de bien fermer la porte

pazíti (-im)

A) imperf.

1. stare attento a, badare a, fare attenzione a, aver cura di, stare a guardia di:
pes pazi na dom il cane sta a guardia della casa
pazi, da ne padeš attento a non cadere
paziti na knjige aver cura dei libri

2. sorvegliare, vigilare:
otroci gredo v šolo, najmlajšega pa pazi babica i bambini vanno a scuola, mentre la nonna sorveglia il più piccolo, bada al più piccolo
pazi na svoj jezik acqua in bocca!, frena la lingua!, tieni la lingua a posto!, controllati!

B) pazíti se (-im se) imperf. refl.

1. guardarsi di, tenersi lontano da

2. (v medmetni rabi) (stare) attento:
fant, pazi se! giovanotto, attento!; bada veh!

pazi|ti se (-m) aufpassen; sich vorsehen (pred vor), auf der Hut sein, sich in Acht/acht nehmen; pri delu ipd.: (ne pretiravati) sich schonen

pazljiv (-a, -o) aufmerksam; achtsam
biti pazljiv zaradi nevarnosti: auf der Hut sein
ne biti dovolj pazljiv pri delu ipd.: es an der nötigen Sorgfalt fehlen lassen

peau [po] féminin koža; usnje; botanique luščina, strok; lupina (d'une banane banane); figuré, familier življenje; vulgairement pocestnica

pour la peau (populaire) zastonj
peau d'âne (familier) diploma
conte masculin de Peau-d'Ane otroška pravljica
peau de balle (populaire) nič, en drek
peau de chamois, chainoisée lavable, de chèvre, de daim, plastique, de porc jelenje (za čiščenje), pralno, kozje, semiš, umetno, svinjsko usnje
peau du lait smetana na mleku
peau de vache (figuré, familier) zelo stroga, trdosrčna oseba
livre masculin relié pleine peau v usnje vezana knjiga
sac masculin à main en (peau de) serpent ročna torbica iz kačje kože
maladie féminin de la peau kožna bolezen
culotte féminin de peau irhaste hlače
gants masculin pluriel de peau rokavice iz kože, usnjene rokavice
avoir quelqu'un dans la peau (familier) biti zateleban v koga
il n'a que la peau et les os, il n'a que la peau sur les os sama kost in koža ga je
j'ai cela dans la peau (familier) to mi je v krvi
se faire crever la peau ubiti se
crever dans sa peau (familier) hoteti skočiti iz kože (od jeze)
je ne voudrais pas être dans votre peau ne bi hotel biti v vaši koži
faire bon marché de sa peau poceni prodajati svojo kožo, lahkomiselno tvegati
faire peau neuve preleviti se; spremeniti svoje nazore; postati čisto drug človek
se mettre dans la peau de quelqu'un (figuré) postaviti se na mesto, v položaj kake osebe
recevoir 12 balles dans la peau biti ustreljen
ne pas tenir, durer dans sa peau ne moči več vzdržati, prenašati
je tiens à ma peau moje življenje mi je drago
se trouver bien dans sa peau dobro se počutiti v svoji koži
vendre cher sa peau dragó prodati svojo kožo, svoje življenje
la peau! figo! (prezir, odklonitev)

pecado moški spol greh, prestopek, napaka, hiba

pecado mortal smrten greh
pecado original izvirni greh
casa de pecado javna hiša, bordel
más feo que el pecado grd kot smrtni greh
cometer un pecado greh napraviti
estar hecho en pecado ponesrečiti se, spodleteti, ne uspeti

pecar [c/qu] grešiti, pregrešiti se; domišljati si (de na)

pecar de bueno čezmerno dober biti
pecar de prolijo predolgovezen postati
no pecar de cobarde ne biti bojazljivec

pecho moški spol prsi, prsni koš; ženske prsi; figurativno čud, srce, duša, pogum

a pecho abierto odkrito(srčno)
hombre de pecho pogumen človek
dar el pecho a un niño dojiti otroka
estar a tomar el pecho piti pri materinih prsih (dojenček)
tomar a pecho(s) k srcu si vzeti
¡no lo tome tan a pecho! ne jemljite tega tako resno!
¡pecho al agua! le pogumno!
a lo hecho pecho kar je (storjeno), je (storjeno)
morir del pecho za sušico umreti
criar a los pechos dojiti (otroka), vzgajati
sacar el pecho napihovati se, bahati se
echarse a pechos a/c nekaj nase prevzeti; fam pohlepno izpiti

pecker [pékə] samostalnik
zoologija žolna, detel
sleng jedec; motika
sleng nos, kljun
sleng pogum

sleng to keep one's pecker up ne zgubiti poguma, ne kloniti

pēcora f

1. zool. ovca (Ovis aries)

2. pren.
pecora bianca srečnež, privilegiranec
pecora nera črna ovca
conoscere le proprie pecore pren. dobro vedeti, s kom imaš opravka

3. pren. ovca; pohlevnež:
non fare la pecora! ne bodi šleva!
PREGOVORI: chi pecora si fa, il lupo se la mangia preg. če se boš obnašal kot ovca, te bo požrl volk

pečèn baked, roast(ed); grilled, broiled; done; (ocvrt) fried

dobro pečèn well done
premalo pečèn underdone
preveč pečèn overdone
pečèn piščanec roast chicken
pečèna koruza parched corn
ne kuhan ne pečèn (figurativno) neither fish, flesh, nor good red herring

pȅćka ž pečka, pečica: i mala pećka može zagrijati, zagrejati sobu; biti devete -e žarilo biti v daljnem sorodstvu; ne budi svakoj pećki žarilo ne vmešavaj se v tisto, kar te nič ne briga, ne praskaj se, kjer te ne srbi; hladna pećka, mokri obojci v slabih okoliščinah se zadeva slabo konča