Franja

annō (adnō) -āre -āvī

1. plavati k (proti) čemu, bliže plavati, priplavati; abs.: plures adnabunt thunni H.; z dat.: paulatim adnabam terrae V., huc pauci vestris adnavimus oris V., multique adnantes navibus... foede interierunt L.; z acc.: quos adnatant Plin. (nekateri berejo: ad quos); z ad: qui... ad naves adnare possent C. (drugi berejo: qui... naves adnare possent), ad litus Gell.; pren. (o blagu) pripluti = na ladjah priti (prihajati): ad eam urbem Ci.

2. (z dat.) plavati ob čem ali poleg česa: equites... adnantes equis T.

annoncer [anɔ̃se] verbe transitif naznaniti, (ob)javiti, sporočiti; oglasiti, inserirati; napovedati

s'annoncer napovedati se, (po)kazati se, začenjati se
annoncer une bonne, une mauvaise nouvelle javiti dobro, slabo novico
ce début n'annonce rien de bon ta začetek ne napoveduje nič dobrega
le temps s'annonce beau napoveduje se lepo vreme
la crise s'annonce de toutes parts kriza se napoveduje z vseh strani
ça s'annonce plutôt mal! to se slabo začenja! to je bolj slab začetek!

annotō (adnotō) -āre -āvī -ātum

1. pismeno zaznamovati, zapis(ov)ati, beležiti, zabeležiti (zabeleževati): adnotare quaedam ut tumida Plin. iun., de quibus in ortographia pauca annotabo Q., liber legebatur: adnotabat excerpebatque Plin. iun. beležil si je opombe k njej in jo izpisoval, tako tudi v pass.: liber legebatur: adnotabatur et quidem cursim Plin. iun.; exemplaria annotare Suet. s pripombami opremiti (opremljati), ausus est libros suos nefarios φιλαλήϑεις annotare Lact. nasloviti... knjige „φιλαλήϑεις“; z odvisnim vprašanjem: ut annotaret, quid et quando et cui dedisset Col., librum tuum legi et... adnotavi, quae commutanda, quae eximenda arbitrarer Plin. iun.; z ACI: illud adnotare succurrit unum omnino quinquennium fuisse Plin.

2. jur.
a) odsotnega vpisati, zapisati med obtožence: Icti.
b) obsojenca zabeležiti (zaznamovati) za kako kaznovanje: quos, quia cives Rom. erant, adnotavi in urbem remittendos Plin. iun., ex noxiis laniandos annotavit Suet.; ann. alicui aliquid Dig. odkazati; od tod pren. opomniti (opominjati), grajati: Icti.

3. pren.
a) duševno opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: haec non annotamus, quamdiu ordo servatur Sen. ph., quos nostra adnotavit aetas Plin., quod etiam in testamentis debes adnotasse Plin. iun.; sed illo magis annotantur, quia... Sen. ph.; adnotatum experimentis, quod (da)... Plin. iun.; z ACI: adnotasse vos credo... iamdudum me non eligere Plin. iun., adnotatum est Thraseam contumeliam excepisse T. močno se je opazilo, pozornost je vzbudilo; v pass. z NCI: adnotatus miles praeriguisse manūs T.; z odvisnim vprašanjem: coepimus adnotare, quis rem aliquam generoso animo fecisset Sen. ph.
b) adnotari aliqua re odlikovati se, znan biti: haec litora... conchylio... adnotantur Plin.

annūbilō (adnūbilō) -āre oblake pripoditi; z dat.: velis Stat.

annumerō (adnumerō) -āre -āvī -ātum

1. s štetjem (komu) odda(ja)ti, od tod
a) našte(va)ti, odšte(va)ti, izplač(ev)ati: argentum illico Ter., alicui talentum sua manu Pl., sua omnia, pecuniam mulieri Ci.; abs. = plačati: grex dominum non mutavit, nisi si est annumeratum Varr.; pren.: ea (verba) adnumerare lectori Ci. tako rekoč odštevati, posamič izgovarjati, omnes imputare et velut annumerare litteras molestum Q.
b) v polnem številu vrniti: reducem pubem patriae Sil.
c) vštevaje zaračuna(va)ti: agnos duos pro una ove Varr.

2. prište(va)ti, šteti med...; z dat.: his duobus... nemo adnumerabitur tertius Ci., aliquem vivis O., aliquid neque bonis neque malis T.; s praep.: aliquem in vatibus Ci., in grege adnumerari Ci., se in exemplis adnumerare O., servos inter urbanos ann. Dig.; redko abs.: trecentos quoque eorum vicos adnumerat Plin. pove tudi, da je njihovih vasi tristo; pren. šteti kaj v kaj, pripisovati čemu kaj: imperitiam culpae Ulp. (Dig.).

annūntiō (adnūntiō) -āre -āvī -ātum naznaniti (naznanjevati), oznaniti (oznanj[ev]ati), sporočiti, (s)poročati; z acc.: malum Sen. ph., caedem Galbae Suet., Christum Lact., Vulg.; z acc. rei in dat. personae: postremas domino illi fundorum clades Ap.; z de: sic de eius exitio Ap., de ea amico suo Vulg.; z ACI: Plin., Ap., Front., Lact.; adnuntiatur z ACI: Cu.; z odvisnim vprašanjem: Suet., Aur., Vulg.; abs.: Ap., Tert.

annuō (adnuō) -ere -uī

1. prikima(va)ti, pokima(va)ti, namigniti (namigavati); abs.: adnuentibus et vocantibus suis... evadit L.; z dat.: Pl., simulatque sibi adnuisset, numeraturum se dicebat Ci. na prvi migljaj; s finalnim stavkom: donec, ut considerem, adnueres Cu. mi nisi namignila = dovolila, da...; z odvisnim vprašanjem: adnuenti, an... caedem patraret, renuit T. ko mu je (vprašujoč) namignil, ali...

2. prikimavajoč pritrditi (pritrjevati), potrditi (potrjevati), odobriti (odobravati), obljubiti (obljubljati) (naspr. abnuere); abs.: Kom., quaesivi, cognosceretne signum: adnuit Ci.; z acc. rei: deditionem Cu., id toto capite Ci., hoc... adnuisse mihi visus est Ci., quod semel adnuisset N., vi tormentorum victis quibusdam, ut falsa adnuerent T.; z dat. personae: adn. oranti, petenti V., alicui facili ore Pr.; z dat. rei: adnuite legibus impositis S. fr., quibus (praemiis) etiam rex ipse adnuerat L., audacibus adnue coeptis V. prijazno prikimavaj = bodi usmiljen, ut promissis deus adnuat Plin., adn. facinori T.; z acc. rei in dat. personae: sin nostrum adnuerit nobis Victoria Martem V. nam ugoden (srečen) izid boja, caeli quibus adnuis arcem V., ni... divûm pater adnuisset rebus Aeneae (= dat. Aeneae)... muros H., omnia omnibus adn. Cat. vsemu kimati; z notranjim obj.: adnuite nutum numenque vestrum invictum Campanis V. dajte svoje pritrdilo, pritrdite; z ACI: cum adnuisset se venturum L., idque ratum (sc. esse) adnuit et nutu totum tremefecit Olympum V. (prim. ἐπ' ὄφρυσι νεῦσε ... μέγαν δ' ἐλέλιξεν Ὄλυμπον Hom.); z inf.: ubi primum vellere signa adnuerint superi V.

3. prikimavajoč zaznamovati: ex hac decuria vestra,... quos iste adnuerat, in suum consilium ... subsortiebatur Ci.

Opomba: Pf. adnūit: Enn. ap. Prisc.

annus¹ -ī, m

1. leto: interea magnum sol circumvolvitur annum V., anni principium, principio anni, initio anni L., ineunte anno Suet., anno exeunte Ci. ali extremo L. ali exitu anni T. proti koncu leta, anno vertende Ci., annus superior Ci., C. ali prior L. prejšnje, (pravkar) preteklo, postero anno Ci., multorum annorum tyrannis N. mnogoletno, dolgoletno, tempus anni Ci., C. idr. letni čas, vreme, ex anni tempore S., extremo anni tempore Iust., ad hunc diem anni Gell. do današnjega dne; pl. pogosto = časi: nati melioribus annis V. Adverbialni izrazi:
a) abl. anno α) v preteklem letu, pred letom: utrum anno an horno te abstuleris a viro Luc. ap. Non., quattuor minis ego emi istanc anno uxori meae Pl., etiam histriones anno quom... hic Iovem invocarunt Pl. β) med letom, v letu, celo leto: qui anno iam prope senatum non habuerint L., et iam anno in magistratu erat L. γ) v (enem) letu, vsako leto: consules anno creare L., conseri anno facilis soli quadragena iugera iustum est Plin., semel anno, bis anno Plin., ter anno Col.; nam. samega abl. še pogosteje (posebno klas.) in z abl., kadar je povedano, kolikokrat se kaj v letu godi: semel in anno Plin., in anno bis Varr., ter in anno Pl., Ci., tribus in anno diebus, tres in anno stati dies L.
b) acc. annum (skozi) eno leto, celo leto: matronae ut parentem annum eum luxerunt L., tecum plus annum vixit Ci. več (dlje) kakor eno leto; s praep.: ad annum čez leto, k letu, prihodnje leto: tibi faciendum est ad annum Ci., nescio, quid intersit, utrum illuc nunc veniam an ad decem annos Ci. ep. čez 10 let, si ad decem milia annorum gentem aliquam urbe nostra potituram putem Ci. po 10000 letih; ante annum leto (po)prej: Col., Plin. iun.; in annum α) za eno leto: prorogare in annum imperium L., provisae frugis in annum copia H.; imperium in multos annos S. za mnogo let. β) za prihodnje leto: stercoratione faciunt in annum segetes meliores Varr.; intra annum v letu dni, ob (enem) letu: intraque annum nova urbs stetit L.

2.
a) (= annus aetatis Hier.) leto (življenja), starostno leto: Ter., V., H., O. idr., annum agens decimum septimum Ci. v 17. letu, ko mu je teklo 17. leto, eques Romanus annos prope XC natus Ci., annos natus maior quadraginta Ci. več kakor (nad) 40 let star, centum annos complere Ci. 100 let dopolniti, Hannibal annorum ferme novem N. kakih 9 let star; od tod pl. anni leta = doba (življenja), starost: anni iuveniles, seniles O. mlada, stara leta, molles, teneri O., pueriles Q., rudes Sen. tr., corpus infirmum annis S. onemoglo od starosti, confectus annis S., gravis annis miles H. prileten, ostarel, marcet corpus annis Lucr., vergens annis T. starajoč se.
b) starostno leto, v katerem so leges annales Rimljanu dovoljevale kandidirati za častne službe, oblastveno leto: is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., annus meus, tuus, suus Ci. leto, v katerem morem (smem) jaz, ti, on kandidirati za častne službe, reliquit annum suum seque in proximum transtulit Ci., prorogare annum Ci. ep.
c) meton. α) dolga doba: dum moliuntur, dum conantur, annus est (preteče) Ter., dum venit huc rumor, annus abisse potest O., differs curandi tempus in annum H. β) annus magnus Ci. (= annus mundānus Macr.) veliko svetovno leto, kakih 25800 navadnih let.

3. met.
a) (le pesn.) letni čas: nunc formosissimus annus V. pomlad, a. frigidus V. ali hibernus H. ali horrens Stat. zima, Pisaeus Stat. vroči letni čas, vroče poletje, kakršno je v Pisi, pomifero anno H. = jeseni.
b) letni pridelek, letina: Lucan., Stat., Cl., uberrimus Ci., arare terram et exspectare annum T., ager atque annus in frumentum conteruntur T. letina se porabi za živež.

anonimen pridevnik
1. (o neimenovanem avtorju) ▸ névtelen, anonimDobival je anonimna pisma in dopisnice z grožnjami. ▸ Névtelen leveleket és fenyegető levelezőlapokat küldtek neki.
Povezane iztočnice: anonimni grob

2. (še neuveljavljen) ▸ ismeretlenV stranko niste prišli kot anonimno ime, ampak ste že imeli politično kilometrino. ▸ A pártba ön nem ismeretlen személyként érkezett, hiszen már megtette a politikai kilométereket.

3. (ki zagotavlja skrito identiteto) ▸ anonimV podjetju vsako leto opravimo anonimno anketo o zadovoljstvu zaposlenih. ▸ A vállalatnál évente készítünk névtelen felmérést az alkalmazottak elégedettségéről.
Policija prosi morebitne priče, naj pokličejo na anonimno številko 080 1200. ▸ A rendőrség kéri az esetleges tanúkat, hogy a 080 1200 anonim hívószámon tegyék meg bejelentésüket.
Povezane iztočnice: anonimni alkoholiki, anonimni narkomani, anonimni račun

4. (neopazen) ▸ jellegtelen, névtelen
Po 25 letih dela je bila odpuščena in se je pridružila anonimni množici na zavodu za zaposlovanje. ▸ 25 évnyi munka után elbocsátották, és csatlakozott a munkaügyi hivatal névtelen sokaságához.
Po vojni živi anonimno življenje vestnega in poštenega uradnika. ▸ A háború után a lelkiismeretes és becsületes hivatalnokok jellegtelen életét éli.

anoreksija samostalnik
(motnja hranjenja) ▸ anorexia, kóros étvágytalanságSopomenke: anoreksija nervoza

another [ənʌ́ðə] zaimek & pridevnik
drug, drugačen; še eden

one after another drug za drugim
another and another vedno več
he's a fool, you're another on je norec in ti tudi
I'll wait another day or two počakal bom še nekaj dni
just such another prav takšen
many another marsikateri drugi
one another drug drugega, vzajemno
that's another pair of shoes, that's another thing altogether (ali entirely) to je nekaj čisto novega (drugega)
will you take another piece izvoli(te) še en košček
another place drugje
one from another, from one another drug od drugega
it's one thing to promise, another to perform lahko je obljubiti, težje izpolniti
to take for one another zamenjati drugega z drugim
another time drugič
wait for another hour počakaj še eno uro
not another word! niti besede več!
one thing with another drugo z drugim
yet another? še eden?

anquīrō -ere -quīsīvī -quīsītum (ambi in quaerere)

1. (po)iskati, krog in krog iskati, ozirati se na vse strani: quaecumque ad vivendum necessaria sint, anquirere et parare Ci., qui... alterum anquirit, cuius animum... cum suo misceat Ci., anqu. aurum Fl.

2. pren. preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, zasledovati: mens semper aliquid aut anquirit aut agit Ci., aut anquirunt aut consultant, conducat id necne Ci., nihil de alio anqu. Ci. ne radovedno brigati se za drugo, nec diu anquirendum, quin (ali) Agrippina... anteiret T.; (intr.) jur. preiskovati, kako kazen predlagati (svetovati): de perduellione L., de morte T. smrtno kazen predlagati; z gen. ali abl. kazni: capitis ali capite, pecuniā anqu. L. smrtno kazen, globo predlagati. — Od tod adv. pt. pf. anquīsītē skrbno preiskujoč, skrbno zasledujoč: anqu. quaerere, anquisitius disserere Gell.

anreiben^* eine Farbe: zamešati; (anpressen) stisniti, stiskati, pritisniti na; anreiben (mit) natreti (z)

anrennen^*

1. (angerannt kommen) priteči

2. an, gegen etwas: zaleteti se v, figurativ zaletavati se v, napadati (kaj)

3. sich ... anrennen an udariti z ... ob

ansa f

1. ročaj, roč, držaj:
vaso a due anse posoda z dvema ročema

2. pren. pretveza, povod:
dare ansa alla maldicenza dati povod za opravljanje

3. rečni okljuk

4. anat. vijuga:
ansa intestinale črevesna vijuga

ānsa -ae, f

1. roč(aj), držaj: attritā pendebat cantharus ansā V., a. alvei, poculi, urcei O., rudentis Vitr. konec vrvi (z zanko), gubernaculi Vitr., staterae Vitr. škarje, v katerih se giblje prečka, ostii Petr. (železno) držalo ob vratih, crepidae Tib., Plin. ušesce ob podplatnem robu (skozi katero so se potegovali vezni jermeni); arhit. skoba, ki drži več kamnov skupaj: Vitr.

2. pren. povod, prilika: ansam quaerere Pl., quo plures det sibi tamquam ansas ad reprehendendum Ci., habere reprehensionis ansam aliquam Ci., sermonis ansas dare Ci.

ansambel samostalnik
1. (skupina glasbenikov) ▸ együttes, társulatČlani ansambla lahko igrajo na različne instrumente, toda note morajo imeti enake. ▸ Az együttes tagjai játszhatnak különböző hangszereken, de a kottájuknak egyezniük kell.

2. (skupina plesalcev ali igralcev) ▸ társulat, együttesLeta 2008 se je pridružil solistom baletnega ansambla. ▸ 2008-ban lépett be a balett-társulat szólistái közé.

ānsātus 3 (ānsa) ročnat: Varr., Col., hastae, tela Enn. ap. Macr. z ušesci; šalj. pren.: quis hic ansatus ambulat? Pl. ročnat(o) = podprt(o) z rokama.

Anschluß, Anschluss, der, (Anschlusses, Anschlüsse)

1. priključitev; aneksija

2. (Straßen-, elektrisch, Telefon-) priključek; Eisenbahn zveza

3. (Kontakt) kontakt, stik Anschluß halten an eine Gruppe, Klasse: iti v korak z, loviti; im Anschluß an neposredno po

Ansinnen, das, (neprimerna) zahteva; jemandem ein Ansinnen stellen priti z zahtevo