Franja

διδάσκαλος, ὁ, ἡ 1. učitelj(ica), εἰς, ἐν διδασκάλων(sc. οἶκον, οἴκῳ) v šolo, v šoli, ἐκ διδασκάλων ἀπαλλάττομαι zapustim šolo. 2. χοροῦ učitelj kora (zbora), zborovodja; tudi = ὁ ποιητής.

δίκαιος 3 in 2 (δίκη) pravičen 1. o osebah: pošten, pravičen, vesten, plemenit, omikan, vljuden, dober, pobožen, sposoben, pravi, pripraven λογιστής, izvežban. 2. o stvareh: a) pravi, zakonit, pravično pridobljen πλοῦτος, pristojen, primeren χάρις, zaslužen, prikladen; rabljiv, pripraven ἅρμα; b) o polju: rodoviten, ploden; c) pri števnikih: ravno ὀργυιαὶ ἑκατόν ravno 100. 3. a) δίκαιός εἰμι imam pravico, upravičen sem, zaslužim po pravici, dolžnost mi je, moram, prav je, spodobi se da z inf.; b) δίκαιον ἦν prav, pravično bi bilo. 4. subst. τὸ δίκαιον in pl. pravičnost, pravica, pravni vzrok; ἐκ τοῦ δικαίου pravično, παρὰ τὸ δίκαιον proti pravici, krivično, δίκαια λέγω govorim (resnico), kar je prav, imam prav, δίκαια πράττω ravnam prav, λαμβάνω dobim, kar mi pristoja, δίκαια ἀποτελέω plačam, kar je prav. – adv. δικαίως prav, kakor se spodobi, pravično, zares, po pravici.

δίκη, ἡ (gl. δείκνυμι) 1. običaj, navada, šega, način, usoda βασιλήων, γερόντων, δμώων; αὕτη δίκη ἐστὶ βροτῶν to je usoda smrtnikov; ἡ γὰρ δίκη, ὁππότε tako se navadno zgodi, kadar; ἱππομαχίας navadni način konjeniškega boja. – acc. δίκην (adv.) po, tako, kakor τινός (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost θεῶν, δαιμόνων, μή τι δίκης ἐπιδευές ἔχῃσθα da dobiš vse, do česar imaš pravico, δίκην ἰθύντατα εἰπεῖν najpravičneje soditi, δίκῃ ἀμείβομαι dokažem, potegnem se za svojo pravico; δίκῃ po pravici, s pravico; ἐν δίκῃ, σὺν δίκῃ, κατὰ δίκην po pravici, pravično, po običaju; πρός δίκης po pravici, upravičeno; δίκης ἐς ὀρθόν resnično, πέρα δίκης proti vsej pravici, πρὸς δίκης ἔχει μοί τι imam, kar me opravičuje = razmere me opravičujejo. – Perz. Δίκη boginja pravice. 3. a) pravosodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, δίκη ἐστί vrši se pravno postopanje, δίκην ψηφίζω κατά τινος sodim koga, πάρειμι ἐν τῇ δίκῃ pridem pred sodišče, πρὸ δίκης pred sodnijsko razsodbo, μέχρι δίκης do sodnijske razsodbe, δίκην οὐκ ἐδίδοσαν niso dovolili (pripustili) sodnijske razsodbe; b) pravda, prepir, tožba, sodnijska obravnava (Pl. Fed. 58 c); δημοσία δίκη državna obtožba (= γραφή), δίκη κλοπῆς tožba radi tatvine, δίκην εἰπεῖν braniti se, zagovarjati se pred sodiščem, εἰς δίκας καθίστημι, ἄγω pozovem pred sodišče ali na odgovor, zatožim, διὰ δίκης εἶμι πατρί prepiram se z očetom, zatožim očeta, δίκη γίγνεται stvar se sodnijsko odloči, pravda se vrši ali odloči, δίκην ὑπέχω podvržem se pravdi (ali kazni, gl. 4), δίκην δίδωμι παρά τινι nastopim pravdno pot, začnem tožbo, podvržem se sodnijski odločbi, δίκην δίδωμι καὶ λαμβάνω pridem pred sodišče kot obtoženec in kot tožnik, δίκην τῶν διαφόρων ἀλλήλοις δίδωμι καὶ δέχομαι pripustim v medsebojnih prepirih sodnijsko odločbo in se ji tudi sam podvržem, δίκην δικάζω gl. δικάζω; τὴν δίκην διακρίνω razsodim. 4. kazen, globa, povračilo, δίκην ἐπιτίθημι naložim kazen, δίκην δίδωμι a) ὑπό τινος trpim kazen, kaznuje me kdo; b) dam zadoščenje, δίκην ἐσχάτην δίδωμι pretrpim najhujšo kazen, τινός za kaj, δίκην τίνω, ἐκτίνω, ἐπιτελέω trpim kazen, kaznuje me kdo, plačam kazen, pokorim se; δίκην λαμβάνω dobim zasluženo kazen, δίκην αἰτέω, αἱρέομαι zahtevam zadoščenje, δίκας αἴρομαι παρά τινος maščujem se nad kom, kaznujem koga, δίκην ὑπέχω dobim zasluženo kazen, podvržem se kazni, τινί dam komu zadoščenje, τὴν δίκην φεύγω skušam kazni uiti (pa tudi izgubim pravdo), δίκην ἔχω α.) imam (dobil sem) zadoščenje; β.) prejmem zasluženo kazen.

Διόνῡσος, ὁ, ep. Διώνῡσος Zevsov in Semelin sin = Βάκχος, bog vina in vinske trte; Διονύσια, τά Dionizov praznik. Grki so imeli te-le Dionizove praznike: 1. τὰ κατ' ἀγρούς ali τὰ ἐν ἀγροῖς male ali selske D., pozimi. 2. Διονύσια μεγάλα, τὰ κατ' ἄστυ, ἐν ἄστει mestne, v začetku pomladi meseca marca. 3. Λήναια, τά meseca januarja. 4. Ἀνθεστήρια koncem januarja.

δοκός, ὁ (δέχομαι) 1. bruno, tram, greda. 2. pričakovanje, ἐν δοκοῖσιν ἐχθρῶν v odvračanju (odbijanju) sovražnikov.

δόξα, ἡ (δοκέω) 1. mišljenje, mnenje, predstava, nauk, domnevanje, dozdevek, pričakovanje, misel, ἡ τῶν πολλῶν δόξα javno mnenje; παρὰ δόξαν, ἀπὸ δόξης proti pričakovanju, κατὰ δόξαν, δόξῃ po (mojem) mnenju, kakor sem pričakoval; δόξαν λέγω povem samo svojo misel; δόξαν παρέχω vzbujam mnenje. 2. sklep, namen, načrt. 3. sodba, ki jo imajo drugi o meni; dober ali slab glas, slava, sloves, ugled; οὐ πρὸς τῆς δόξης ni mu v čast; ἐν δόξαις ὄντες ki uživajo velik ugled; δόξαν ἔχω z inf. sem na glasu, da; pravijo o meni, da. 4. NT slava, blesk, veličastvo, čast.

δοῦπος, ὁ hrum, hrušč, šum, donenje, bobnenje, ropot, topot, rožljanje; χερόπλακτοι δοῦποι (odmevajoči udarci) πεσοῦνται ἐν στέρνοισι z rokami se bo bila na prsi.

δύναμις, εως, ἡ, ion. gen. ιος zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krepkost, sila, življenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo ναυτική, πεζική; država; οἱ ἐν δυνάμει ὄντες mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost τὴν ἐμὴν δύναμιν καταμαθών; zgovornost. 3. pren. a) ugled, vpliv, moč; NT (τοῦ Θεοῦ) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, τὴν αὐτὴν δύναμιν ἔχει je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek – εἰς, πρός, κατὰ δύναμιν po svoji moči, na vso moč, ὑπὲρ δύναμιν črez moč.

δυναστεύω sem oblastnik, vladar, vladam, gospodujem ἔν τισι, τινός.

δυσμένεια, ἡ (δυσ-μενής) sovražno mišljenje, sovraštvo, mržnja, jeza, ἐν δυσμενείᾳ εἰμί sovraštvo gojim.

δύσ-φορος 2 (φέρω) ki se težko prenaša, neznosen, težeč, težek, nadležen, γνῶμαι zapeljiv, moten, zmeden, τὰ δύσφορα težka nesreča. – adv. δυσφόρως ἄγω zamerim kaj, zelo se jezim nad kom, τὰ ἐν σοὶ δυσφόρως ἔχοντα kar ti teži srce.

δυσχεραίνω (δυσχερής) [aor. ἐδυσχέρᾱνα, fut. δυσχερανῶ] 1. sem nejevoljen, nezadovoljen, jezen, (raz)srdim se, (ἐπί) τινι, τό z inf. 2. ne odobravam, zametavam. 3. a) delam težkoče, otežujem kaj, nagajam, prevračam besede ἐν τοῖς λόγοις; b) vzbujam nejevoljo, (raz)dražim.

ἔ' = ἔα = ἦν gl. εἰμί.

ἔα¹ = 1. ἦν impf. od εἰμί. 2. poet. impf. od ἐάω.

ἐᾱ́ν [Et. iz εἰ-αν, at. ἤν iz ἠ-αν, ion. ἄν iz αἰ-αν] s καί v krazi κἄν (stoji vedno s konj.) 1. v pogojnih stavkih: ako, če, kadar(koli). 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če. 3. v razstavnih (disjunktivnih) stavkih: ἐάν τε … ἐάν τε, sive – sive, bodisi – bodisi; ἐάν τε … καὶ μή bodisi da – ali da ne, ἐὰν καί če tudi, če prav, καὶ ἐάν tudi če, ἐὰν μή ako ne, razen, ἐάν περ če pa, če res, če že, če sploh. 4. za oziralnimi zaimki = ἄν, ὅπου ἐὰν ἀπέρχῃ kamorkoli boš odšel NT.

ἑαυτοῦ, ῆς, οῦ, skrč. αὑτοῦ, ion. ἑωυτοῦ [Et. ἑέ, ἑοῖ, ἑός (gl. ἕ) in αὐτός] 1. pron. refl. 3 osebe: sebe, se rabi v okrepilo medija; včasih nadomešča refl. pron. poss. 3. os., v pl. stoji tudi mesto ἀλλήλοιν, οις. 2. posebne zveze: ἐν ἑαυτῷ ἐγένετο prišel je do pameti, pomiril se je; οἱ ἑαυτοῦ njegovi (lastni) ljudje, τὰ ἑαυτῶν njih (imetje) domovina, ὁ ἑαυτῆς njen mož, ἡ ἑαυτοῦ njegova žena, ἐφ' ἑαυτοῦ ἐστι neodvisen je, ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe, παρ' ἑαυτῷ doma pri njem.

ἔγ-γυος, ὁ (ἐν, gl. γύαλον) porok.

ἐγ-καθίστημι [intr. ἐγκαθίσταμαι, fut. ἐγκαταστήσομαι, aor. ἐγκατέστην, pf. ἐγκαθέστηκα] 1. trans. a) postavljam za τινὰ ἡγεμόνα, posajam, devljem v τινὰ ἔν τινι; πάλιν τινὰ Μυκήναις pripeljem zopet v Mikene; b) ustanovim, napravim, uredim δημοκρατίαν. 2. intr. sem postavljen, obstojim; pf. ἐγκαθέστηκα τύραννος sem (kje) gospodar ali vladar.

ἐγ-καταλείπω ostavljam, (za)puščam kaj v (pri) čem τὶ (ἔν) τινι; zapuščam, puščam na cedilu; pass. zaostajam (pri dirki).

ἐγ-κατατέμνω vrežem v kaj ἔν τινι.