Franja

Zadetki iskanja

  • tárča (-e) f

    1. bersaglio, segno:
    streljati v tarčo tirare, sparare al bersaglio
    zadeti, zgrešiti tarčo colpire, mancare il bersaglio
    fiksna, premična tarča bersaglio fisso, mobile

    2. pren. bersaglio:
    biti tarča napadov essere il bersaglio di attacchi
    zaradi svoje nerodnosti je tarča splošnega posmeha per la sua goffaggine è lo zimbello di tutti
  • tardi avv.

    1. pozno, kasno:
    a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
    al più tardi najkasneje
    fino a tardi do poznih ur
    presto o tardi prej ali slej
    sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
    far tardi zamuditi se, biti pozen

    2. pozno, z zamudo:
    si è fatto tardi pozno je že
    PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
    chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje
  • tardiusculus 3 (tardus) nekoliko počasen: mulier Pl. ap. Non.; adv. -ē: metuo, ne Lorium tardiuscule venias M. Aurelius ap. Fr.; metaf. nekoliko počasne pameti, nekoliko topoglav (topoumen), starejše nekoliko oporne pameti, kesnoglav, kesnoumen: servus Ter., mens Aug.
  • tardus 3, adv.

    1. počasen, obotavljiv, mudljiv, kasen, pozen, zaostajajoč (naspr. celer, citus, velox, agilis, sedulus): homo, pecus Ci., provisor utilium H. ki se prepozno domisli koristnega, gradus (sc. boum) O., Apollo Pr., asellus, iuvenci V., asinus Aug., iumenta Sen. ph., avis Plin. (menda) droplja, qui sunt segnes et tardi Sen. ph., tardis flexibus errat (se vije) Mincius V., ubi reliquos esse tardiores vidit C., proci loripedes, tardissumi Pl., erimus inter fortes fugacissimi, inter fugaces tardissimi Sen. rh., tarde crescere V., tarde credere O. počasi, slednjič, stellae tum celerius moventur, tum tardius Ci., tardissime iudicare Ci.; z abl.: vulnere tardus V. = oviran, oslabljen; tardus in cogitando Ci., tardior in scribendo Q., in decedendo erit (sc. Bibulus), ut audio, tardior Ci.; ad iniuriam tardiores Ci., eo tardior ad discedendum fui, quod … Ci., tardiores ad iudicandum Ci., tardiores ad danda (accipienda) beneficia Sen. ph.; z gen.: fugae Val. Fl.; z inf.: et nectere tectos numquam tarda dolos Sil.; subst.: minus est gravis Appia tardis H. počasnim popotnikom; o abstr.: subvectio L., tarda fluunt tempora H.; pesn.: tardi menses V. počasni = dolgi (poletni) meseci, V., nox O., V. počasna, kasna = ki noče preteči.

    2. ki (kar) naredi človeka počasnega, upočasnjujoč, ovirajoč: vetustas O., senectus, podagra H., tarda et contraria bellum incohaturo T. različne težave (težkoče) in ovire.

    3. metaf. počasen, len, leniv, lenoben, top, topoglav, topoumen, neumen, omejen, trapast, sanjav, mlačen, zasanjan starejše kesnoglav, kesnoumen: tardus es Ter., ingenium, mentes Ci., indociles tardique sunt Ci., hebetes illi et supra modum tardi Plin. iun., si qui forte sit tardior Ci., illi tardo cognomen pingui damus H., sensus hebetes et tardi Ci.; subst.: laborat magister docens tardos Aug. topoglavce, topoumneže; (o govoru) preudaren, pretehtan, previden, oprezen: principia (sc. dicendi) tarda sunt Ci., tarda et supina compositio Q., stilus, pronuntiatio Q.

    4. pozen, kasen = pozno, kasno prihajajoč (nastopajoč, pojavljajoč se): necessitas leti H., fata H., poena Ci., portenta deûm Ci., noctes V., tarde, immo iam sero (prepozno) Petr., triennio tardius triumphare Ci., tardissime Lentulus venit Ci.
  • taré, e [tare] adjectif pokvarjen, poškodovan; ki ima napako

    homme masculin, régime masculin taré pokvarjen, sprijen človek, korumpiran režim
    héréditairement taré dedno obremenjen
  • tarissant, e [tarisɑ̃, t] adjectif usihajoč
  • tárnati (-am) imperf.

    1. lamentarsi, lagnarsi, brontolare, piagnucolare:
    tarnati o hudih časih, nad pomanjkanjem lamentarsi dei tempi duri, dell'indigenza

    2. lamentarsi, gemere:
    ranjenci so vzdihovali in tarnali i feriti sospiravano e gemevano
  • tassativamente avv. natančno; izrecno:
    è tassativamente vietato izrecno je prepovedano
  • tatata, tatatì inter.
    e tatatì tatatà in parlapa
  • taurin, e [tɔrɛ̃, in] adjectif bikovski
  • tavelé, e [tavle] adjectif pikčast, pegast, lisast
  • tavola f

    1. deska:
    tavola d'abete, di noce jelova, orehova deska
    tavola di salvezza pren. rešilna bilka
    calcare le tavole pren. gled. biti igralec, igrati

    2. ekst. plošča; ploščica, košček (čokolade)

    3. miza: ekst. omizje; ekst. obed; gost. bife, okrepčevalnica:
    a tavola za mizo, med obedom
    il pranzo è in tavola obed je na mizi
    tavola calda, fredda gost. bife, okrepčevalnica s toplimi, hladnimi jedmi
    tavola rotonda pren. okrogla miza
    mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
    portare in tavola dati na mizo, servirati

    4. delovna miza:
    la tavola del falegname skobeljnik; ekst.
    tavola da stiro likalnik

    5. plošča:
    le dodici tavole hist. dvanajstere plošče
    le tavole della legge biblijsko plošče božjih zapovedi

    6. umet. tabelna podoba

    7. tisk tabela; ilustracija:
    tavola a colori barvna slika
    tavola fuori testo tabela
    tavole geografiche mape, zemljevidi

    8. tabela, tablica, razpredelnica; grafikon:
    tavole astronomiche efemeride
    tavola censuaria katastrski register
    tavola genealogica rodovnik
    tavole logaritmiche mat. logaritemske tablice
    tavola periodica kem. tabela periodičnega sistema elementov
    tavola pitagorica mat. poštevanka
    tavole di tiro voj. strelske tablice

    9. mont.
    tavola dormiente separator, izločevalnik
    tavola a scossa stresalka

    10. faseta (na dragih kamnih)

    11. filat. kliše (za tiskanje znamk)

    12. glasba
    tavola armonica resonančni trup, pokrov, resonančno dno

    13. igre
    tavola reale backgammon

    14. šport
    tavola a vela jadralna deska, surf
    PREGOVORI: a tavola non s'invecchia preg. jesti in piti drži dušo pri telesu
  • taws(e) [tɔ:z] škotsko

    1. samostalnik
    bič

    to get the taws(e) biti tepen, dobiti batine

    2. prehodni glagol
    bičati
  • tāxillus -ī, m (demin. tālus)

    1. majhna kocka, kockica: interim dum contemplor oream … taxillos perdidi Pomp. fr., quam litteram etiam e maxillis et taxillis et vexillo et pauxillo consuetudo elegans Latini sermonis evellit Ci.

    2. majhna klada, kladica, zagozdica, majhen podpornik: Vitr., Pall.

    3. žrebna paličica: Prob.
  • te pron.

    1. tebe, tebi, tabo (v funkciji poudarjenega predmeta in s predlogi):
    vogliono te al telefono tebe kličejo na telefon
    da te pri tebi, k tebi; sam
    vengo da te stasera k tebi pridem nocoj
    fatto da te naredi sam; ekst. sam svoj mojster
    con te s teboj
    secondo te po tvojem
    fra te, fra te e te sam pri sebi
    quanto a te kar se tebe tiče

    2. ti (v funkciji osebka, v vzklikih, za come, quanto, povero in pogovorno):
    povero te! ti ubožec!
    ne so quanto te o tem vem toliko kot ti
    contento te, contenti tutti če je tebi prav, je prav vsem
    te fai come vuoi ti stori, kot ti je všeč

    3. ti (pred lo, la, li, le, ne):
    te ne pentirai! še žal ti bo
    ricordatelo! zapomni si to!
  • tečáj (-a) m

    1. cardine (di porta, finestra)

    2. geogr. polo:
    južni, severni tečaj Polo Sud, Polo Nord
    astr. nebesni tečaj polo celeste
    geogr. tečaj mraza il polo del freddo

    3. šol. corso, scuola:
    vpisati se na tečaj, obiskovati tečaj iscriversi a, frequentare un corso
    začetni, nadaljevalni tečaj corso per principianti, corso superiore
    tečaj srednje stopnje corso medio
    večerni tečaji corsi serali
    strojepisni tečaj corso di dattilografia
    tečaj angleščine corso di inglese
    tečaj krojenja in šivanja scuola di taglio e cucito
    dopisni, intenzivni tečaj corso per corrispondenza, corso intensivo

    4. ekon. corso, cambio:
    uradni tečaj corso ufficiale
    drseči tečaj corso mobile
    ekon. borzni tečaj corso, quotazione di borsa
    ECU je po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31.12. ... cambio dell'euro secondo il corso medio in vigore presso la Banca di Slovenia in data 31/12 ...

    5. (dolžinska mera, okoli 200 m) stadio

    6. strojn. asse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misliti, da je svet skočil s tečajev credere che sia crollato il mondo
    pren. premikati svet v tečajih rivoluzionare il mondo
  • têči (têčem) imperf.

    1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
    kri teče il sangue scorre
    teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
    pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
    iz rane teče kri la ferita gronda sangue
    teči kot blisk correre come il fulmine
    teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
    teči sem in tja correre avanti e indietro
    besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
    teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
    po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
    voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
    mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
    vrv teče po škripcu la fune scarrucola
    teči nazaj rifluire (di fiume)
    teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
    teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
    Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

    2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
    kolesa tečejo le ruote girano

    3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
    misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
    dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
    grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

    4. (trajati) correre:
    teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
    čas hitro teče il tempo corre veloce

    5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
    oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

    6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
    teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
    tečem po kruh corro a comprare il pane
    teči kot zajec correre come una lepre
    teči 100 metrov correre i cento metri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
    plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
    pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
    pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
    evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
    zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
    ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua
  • tečnáriti (-im) imperf.

    1. importunare, infastidire, dare fastidio; vulg. rompere le tasche, rompere:
    bolje je, da hodi igrat nogomet, kot pa da tečnari doma è meglio se gioca a calcio che dia fastidio per la casa

    2. insistere; sollecitare:
    toliko časa je tečnaril, da so mu ustregli insistette tanto che finirono con l'accontententarlo
  • tedàj

    A) adv.

    1. allora:
    ne vem, kje sem bil tedaj non so dov'ero allora
    ravno tedaj ko proprio quando
    do tedaj sino allora

    2. (izraža vzročno-sklepalno razmerje) allora, dunque:
    nisva skregana, zakaj tedaj ne bi govorila non abbiamo litigato, perché allora non parlarci?

    3. (izraža nejevoljo, začudenje) allora:
    kje je tedaj? dov'è allora?

    B) tedàj konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) dunque, sicché, pertanto:
    dolgo se nisva videla, tedaj si imava dosti povedati non ci siamo visti lungo tempo, sicché avremo da dirci tante cose

    2. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) allora:
    če je to res, tedaj bo hudo se questo è vero, allora saranno guai
  • téden (-dna) m settimana:
    tedna ni in ni konec la settimana è lunga a non finire
    izostajati po cele tedne essere assenti per intere settimane
    v nekaj tednih bo delo končano in poche settimane il lavoro sarà terminato
    teden dni bom doma starò a casa per una settimana
    medeni tedni la luna di miele
    teden Rdečega križa la settimana della Croce Rossa
    delovni teden settimana lavorativa
    petdnevni delovni teden settimana corta
    konec tedna il fine settimana, il week end
    rel. veliki teden la settimana santa