Franja

Nyctelius 3 (Νυκτέλιος) (po)nočen: Nyctelius pater O. ali samo Nyctelius O. (po)nočni oče, „Ponočnik“, „Ponočnjak“, Bakhov vzdevek zaradi nočnih, njemu na čast obhajanih svečanosti (Bacchanalia), od tod Nyctelius latex Sen. tr. Ponočnjakova tekočina (= vino), Nyctelia sacra (= Bacchanalia) Serv.

Nycte͡us -eī in -eus, m (Νυκτεύς) Niktêj

1. bojotski kralj, Hiriejev (Hyrie͡us) sin, Neptunov vnuk, oče Antiope: Pac., Pr., Hyg. Od tod Nyctēis -idos, acc. -ida, f (Νυκτηΐς) Niktéida = Niktejeva hči Antiopa: O., Pr., Hyg., Stat.

2. Diomedov tovariš: O. (Metam. 14, 504).

3. Plutonov konj: Cl.

Nymphaeum² -ī, n (Νυμφαῖον) Nimfêj, Nimfâj

1. rt in pristanišče v Iliriji ob makedonski meji severno od Lisa (Lissus): C., L., Lucan., Plin.

2. trg in vulkanska gora v Iliriji (po drugih Nymphaeus -ī, m): semper ardens Nymphaei crater Plin.

3. mesto v tavrijskem Hersonezu: Plin.

4. mesto v Armeniji: Plin.

Nymphius -iī, m (Νύμφιος) Nímfij, eden od vodilnih mož v Neaplju, skupaj s Harilajem (Charilaus) pobudnik za zvezo z Rimom: L.

Nȳsa (Nyssa) -ae, f (Νῦσα) Nísa, Níza

I.

1. mesto v Kariji ob Mesopisu: Plin.; njegovi preb. Nysaeī -ōrum, m Nisájci (Nizájci), Nižáni: Ci. ep.

2. mesto v Palestini, pozneje Scythopolis (zdaj El-Baisan): Plin.

3. mesto in gora v Indiji, kjer je bil vzgajan Bakh: Hyg., Mel., Plin., Iust., qui (sc. Dyonisius) Nysan dicitur condidisse Ci., inde … ad Nysam urbem pervenit Cu., Liber, agens celso Nysae de vertice tigrīs V. Od tod adj.
a) Nysaeus 3 (Νυσαῖος) níški, nisájski: Hydaspes Lucan.; pesn. = bákhovski, Bákhov: chori Pr., thyrsus Sen. tr., Nysaeo palmite Sil., Nysaea cacumina Gauri Sil. z vinom bogati; subst. kot nom. propr. Nȳsaeus (v rokopisih Nisaeus) -ī, m Nisáj, Dionov nečak: N.
b) Nȳsēis -idis, f (Νυσής) ali Nȳsias -adis, f (Νυσιάς) Nisájka, Nižánka, adj. níška: nymphae Nyseides O., Hyg., Nysiadas nymphas … hanc frondem cunis opposuisse ferunt O. (o nimfah, ki so vzgajale Bakha).
c) Nȳsēius 3 (Νυσήιος) níški, nisájski, bákhovski: iuga Nyseia Lucan.
d) Nȳsiacus 3 (Νυσιακός) níški, nisájski, bákhovski: flores M.
e) Nysius 3 (Νύσιος) níški, nisájski: hedera Nysia Plin., Liber Arn.; subst. Nȳsius -iī, m Nisájec, Nižán, Bakhov vzdevek: Ci. = Nyse͡us -eī in -eos, m (Νυσεύς): O. Subst.
a) Nȳsi-gena -ae, m (Nȳsa in genere = gīgnere) v Nisi rojen, níški (nisájski) rojenec: Sileni Cat.
b) Nȳsion (nȳsion) -iī, n (Νύσιον) bot. bršljan: Ap. h.
c) Nȳsus -ī, m Nísos, Bakhov vzgojitelj: Hyg. —

II. žensko ime

1. hči bitinijskega kralja Nikomeda: Suet.

2. Bakhova vzgojiteljica: Hyg., Plin., Suet.

ō! (prim. v gr. ὦ, ὤ, got., nem. in sl. o! oh!)

1. interj. za vsako duševno stanje ali čustvo; z nom.: o vir fortis atque amiens Ter., o magna vis veritatis Ci.; z voc.: o fortunate adulescens Ci., o paterni generis oblite Ci.; z acc. (ki ga slovenimo z gen. ali voc.): o urbem venalem S., o me infelicem Ci., o hominem audacem Ter., o praeclarum custodem ovium, lupum (iron.) Ci.; pesn. tudi z gen. (kakor v sl.): o mihi nuntii beati Cat.; neodvisno od sklona: per o tua lumina … pulcherrime O., quid o tua fulmina cessant, summe deūm O.

2. samo znamenje za voc.: o furia Ci., o miser Ci.; pred relativnim stavkom: H., o qui res regis V. o ti, ki urejaš (usmerjaš, vladaš); postavljeno: vos o coetum, Tyrii, celebrate V.; pesn. zapostavljeno: spes o fidissima V.

3. (pred želelnimi stavki = o da bi (vendar, le), o če (ko) bi: Sen. ph., o vellem O., o si adesset V., o si mihi referrat annos Iuppiter V.

Opomba: Pred vokali v zevu je ō večinoma dolg: ō et de Latiā O., redko kratek: te Corydon, ŏ Aleri V.

Oasis -is, acc. -im, f (Ὄασις iz egipč. wh't (beri wahe) nižina, nižava (dobesedno „kotel“, „lonec“) ali iz koptskega onahé naseljen kraj) óazis, zelenica, „oaza“ v Libijski puščavi (Oasis minor (Ὄασις μικρά) v srednjem Egiptu, zdaj Wah el Bahire, Wah el Gharby ali Bahnasa el Kassar) poleg Oasis maior (Ὄασις μεγάλη v zgornjem Egiptu, zdaj Wah el Kebir), za časa cesarjev bivališče preganjancev: Ulp. (Dig.), Cod. I. — Od tod adj. Oasēnus 3 oázijski, oáški, oázen: Cod. Th. Oasītes -ae, m (Ὀασίτης) oázijski, oáški, oázen: nomoi Plin.

Oaxēs -is, m (Ὀάξης) Oáks, reka na Kreti (zdaj Arcadi fiume): V., Macr. Od tod Oaxis -idis, acc. -ida, f Oáksova, oáksijska = krétska: tellus O. Varro Atacinus ap. Serv. = Kreta.

obá obé; obádva, obédve both; the two; either of two; the one and the other

za naju oba for the two of us
obe ti dekleti both these girls
v obeh primerih in either case
na obeh straneh ceste on either side (ali on both sides) of the road
kateri od obeh? which of the two?
obe moji roki both my hands
oba vidva bosta morala to drago plačati you'll both have to pay dearly for it

obá ambos; entrambos; los dos

eden od obeh uno de los dos
midva oba nosotros dos
oba moja brata mis dos hermanos
v obeh primerih en ambos casos
na obeh straneh a ambos lados, a uno y otro lado
obadva ambos a dos

obála (morska) coast, beach, seaside; (rečna, jezerska) bank; shore; pesniško strand

tri milje od obále three miles offshore
proti obáli coastward(s)
usmerjen proti obáli coastward
ob obáli coastwise, arhaično coastways
obris obále coastline, shoreline

obálen coastal; (of the) seashore, bank, riverside, river-bank; inshore; (obrežen) riparian, waterside

v obálnih vodah inshore
proč od obále, pred obálo offshore
nevarna obála dangerous (ali treacherous) coast
obálna baterija vojska coastal (ali shore) battery
obálna plovba cabotage, coastal shipping
obálna straža, policija coastguard
zaščitna obálna ladja (coastguards') patrol boat
obálna ladja coaster

óbči (-a -e)

A) adj.

1. (splošen) comune, corrente:
obče ime nome comune
skrbeti za občo korist curare l'interesse comune

2. generale, comune:
obča geografija geografia generale
obča psihologija psicologia generale
obče pravo diritto comune

B) óbče (-ega) n il generale:
razlikovati obče od posebnega distinguere il generale dal particolare

občudovanj|e srednji spol (-a …) die Bewunderung
občudovanja vreden bewundernswert, bewunderungswürdig, zu bewundern (sein)
onemeti od občudovanja in Bewunderung erstarren

občut|ek² moški spol (-ka …) duševni:

1. die Empfindung, Gefühlsempfindung (hvaležnosti Dankempfindung)

2. (duševno občutje) das Gefühl (nejasen ein dunkles Gefühl, neugoden/čuden/slab ein mulmiges/schlechtes Gefühl), -gefühl (hvaležnosti Dankbarkeitsgefühl, krivde Schuldgefühl, lastne vrednosti Selbstwertgefühl, manjvrednosti Minderwertigkeitsgefühl, pripadnosti Gemeinschaftsgefühl, Zugehörigkeitsgefühl, prisile Zwangsgefühl, sramu Schamgefühl, sreče Glücksgefühl, svobode Freiheitsgefühl, ugodja Wonnegefühl, vrednosti Wertgefühl)

3. (moralni čut) das -gefühl, -[bewußtsein] bewusstsein (časti Ehrgefühl, dolžnosti Pflichtgefühl, [Pflichtbewußtsein] Pflichtbewusstsein, odgovornosti Verantwortungsgefühl, [Verantwortungsbewußtsein] Verantwortungsbewusstsein)

4. (razpoloženje) die Stimmung
|
to je stvar občutka das ist Gefühlssache
z občutkom mit Gefühl
z občutkom dolžnosti [pflichtbewußt] pflichtbewusst
z mešanimi občutki mit gemischten Gefühlen
navdajati z občutkom domačnosti anheimeln
imeti občutek, da … sich … fühlen (da imaš prav sich im Recht fühlen, da se od tebe preveč zahteva sich überfordert fühlen, da te kdo zanemarja sich von X vernachlässigt fühlen)

občuten (-a, -o) innig, [tiefempfunden] tief empfunden; (od srca) herzlich

občutno prislov
(precej; znatno) ▸ érezhetően, érzékelhetően Občutno se je podražilo tudi ogrevanje stanovanja v bloku. ▸ A társasházi lakások fűtése is érezhetően megdrágult.
Večje preglavice kot sneg pa je povzročal močan veter, ki je občutno zmanjšal vidljivost. ▸ A havazásnál nagyobb gondot okozott az erős szél, amely jelentősen csökkentette a látási viszonyokat.
Zeleni čaj lahko zdravljenje prehlada občutno skrajša. ▸ A zöld tea jelentősen lerövidítheti a náthából való felgyógyulást.
Tudi preostale delnice tehnoloških podjetij so v petek občutno izgubljale. ▸ A többi technológiai vállalat részvénye is érezhetően veszített értékéből pénteken.
Tudi plače so zdaj občutno višje kot v preteklosti. ▸ A bérek is érzékelhetően magasabbak, mint a múltban.
Gostje so prvič občutneje povedli s 13:9 in nato s 20:14. ▸ A vendégek 13:9-es és 20:14-es állásnál tettek szert érzékelhetőbb előnyre.
V noči na nedeljo bo od severovzhoda k nam začel pritekati občutno hladnejši zrak. ▸ Vasárnap este északkelet felől érezhetően hűvösebb levegő érkezik.

obdávčen (-a -o) adj. tassato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obdavčeni dohodek od nepremičnin estimo

ob-dūrō -āre -āvī -ātum (ob in dūrus)

1. intr. trd, strjen biti; od tod pren. (v)zdržati, potrpeti, vztrajati: perfer et obdura O., persta atque obdura H., obstinatus obdura Cat.; impers.: obduretur hoc triduum Ci.

2. trans. (o)trditi, zakrkniti; pren.: o. se contra manifestam veritatem Lact., obdurata nequitia Cod. I. otrdela.

obé ambas; entrambas; las dos

obe moji sestri mis dos hermanas
na obeh straneh a ambos lados
nobena od obeh ninguna de las dos
obedve ambas a dos