Franja

sráka zoologija magpie; pie

krasti kot sráka to filch like a magpie

sráka zoologija pie ženski spol

klepetati kot sraka (figurativno) bavarder (ali jaser) comme une pie
krasti kot sraka être voleur comme une pie

sráka (-e) f

1. zool. gazza, pica (Pica pica):
sraka vrešči la gazza stride, gracchia
dreti se kot sraka strillare come un'aquila
krasti kot sraka essere ladro come una gazza

2. pejor. gracchiatore, chiassone

sráka zool picaza f ; urraca f ; marica f

mlada sraka picazo m
klepetati kot sraka (fig) fam hablar más que una urraca
krade kot sraka es más ladrón que una urraca

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

srebró (-á) n

1. kem. argento (Ag):
zlitine srebra in drugih kovin leghe d'argento e altri metalli
posoda, izdelki iz srebra argenteria, argenti

2. (srebrn denar) moneta d'argento

3.
živo srebro mercurio (Hg); pog. argento vivo
pren. živo srebro se je močno dvignilo la temperatura è salita fortemente
pren. otrok je kot živo srebro il bambino ha l'argento vivo addosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
olimpijsko srebro medaglia d'argento alle Olimpiadi
metal. novo srebro alpacca, argentana, argentone
PREGOVORI:
govoriti je srebro, molčati zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

sreč|a² [é] ženski spol (-e …) (srečna usoda) das Glück, blazna, velika Teufelsglück, Sauglück
lovska sreča Jagdglück
sreča v ljubezni Liebesglück
sreča v nesreči Glück im Unglück
vojna sreča Kriegsglück
spremenljiva sreča Wechselfälle des Lebens
zla sreča der Unstern
sreča mu je mila er hat Glück, das Glück lacht ihm
človek ki nima sreče ein Stiefkind des Glücks
kolo sreče das Glücksrad
več sreče kot pameti mehr Glück als Verstand
veliko sreče viel Glück!/toi, toi, toi!
vprašanje sreče die Glückssache
žareč od sreče glückstrahlend
črepinje prinašajo srečo Scherben bringen Glück
detelja, ki prinaša srečo der Glücksklee
imeti srečo Glück haben
na srečo glücklicherweise, zum Glück
na slepo srečo auf gut Glück, (brezglavo) planlos
streljati na slepo srečo drauflosschießen
poskusiti srečo sein Heil versuchen
vso srečo viel Glück!/Hals- und Beinbruch!
| ➞ → igra na srečo

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

sréča bonheur moški spol , félicité ženski spol , fortune ženski spol , chance ženski spol, familiarno veine ženski spol

na srečo, k sreči par bonheur, heureusement
na slepo srečo au petit bonheur, à l'aventure, au hasard
ki prinaša srečo qui porte bonheur
vojna sreča sort moški spol des armes
kolo sreče la roue de la Fortune
dobro srečo, veliko sreče! bonne chance!
kakšna sreča! quel bonheur!, quelle chance (ali veine)!
imeti srečo avoir de la chance (ali familiarno de la veine)
imeti vražjo srečo (familiarno) avoir une veine de pendu
imeti več sreče kot pameti avoir plus de chance que d'intelligence
imeti srečo v nesreči avoir de la chance dans la malchance
nimam sreče je n'ai pas de chance
sreča mu je naklonjena il est favorisé par la fortune
ima posebno srečo c'est un veinard (ali un chanceux)
sreča se mu je končno nasmehnila la chance lui a enfin souri
poskusiti (svojo) srečo tenter sa chance
prinašati srečo porter bonheur (ali chance)
če bo šlo vse po sreči s'il n'arrive rien d'ici là, à moins de (ali sauf) contretemps
sreča ga je zapustila la chance l'a abandonné
nič ne kali naše sreče rien ne trouble (ali ne gâche, n'assombrit) notre bonheur
biti na vrhuncu sreče être au comble du bonheur, être à l'apogée de sa fortune
želeti komu srečo souhaiter du bonheur à quelqu'un, souhaiter bonne chance à quelqu'un
vsak je svoje sreče kovač chacun est l'artisan de sa fortune
ni nesreče brez sreče à quelque chose malheur est bon

sréča (-e) f

1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna

3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così

4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna

sŕeča fortuna f ; suerte f ; dicha f ; felicidad f ; (uspeh) éxito m

na srečo, k sreči por fortuna, por suerte, afortunadamente, felizmente
na slepo srečo al azar, a la (buena) ventura; al (buen) tuntún; a lo que salga; a la buena de Dios
otrok sreče favorito m de la suerte; fam niño m de la bola; hombre m afortunado
kolo sreče la rueda de la Fortuna
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna de la guerra
na največjo srečo para mayor fortuna
sreča v nesreči suerte en la desgracia, desgracia en suerte
opoteča sreča vicisitudes f pl de la fortuna
sreča je opoteča del bien al mal no hay un canto de real
to je res bila sreča! eso sí que ha sido suerte!; ¡qué suerte!
sreča je, da ... es una suerte que...
sreča mi je naklonjena soy afortunado, soy favorecido por la suerte
ima srečo, da ... tiene la suerte de que...
lahko rečem, da sem imel srečo bien puedo decir que he tenido suerte
ne imeti sreče no tener suerte, fam tener mala pata
on ima vražjo srečo tiene una suerte loca
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
imeti srečo v nesreči fam caérsele a alg el pan en la miel
imeti veliko srečo tener mucha suerte
nič ne kali moje sreče nada turba mi felicidad
poskusiti (svojo) srečo probar fortuna, probar suerte
prinašati srečo traer suerte
sreča se mu smehlja la fortuna le sonríe
(svojo) srečo najti hacer fortuna
zanesti se na svojo srečo dejarse al arbitrio de la fortuna
želeti komu veliko sreče desear a alg mucha suerte (ali mucha felicidad)
vsak je svoje sreče kovač cada uno (ali cada cual) es artífice de su fortuna; cada uno es forjador de su suerte

srn|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija das Reh, samica: die Rehgeiß, lovstvo die Ricke
lovstvo enoletna srna das Schmalreh
rjav kot srna rehbraun, rehfarben

sŕna (-e) f zool. capriolo, capriola (Capreolus capreolus):
boječ kot srna pavido come un cucciolo, un coniglio, un collegiale
dekle, vitko kot srna una ragazza snella come una gazzella

stabulum -ī, n (stāre)

1. stan, stanišče, (trden) položaj, stališče, (pre)bivališče, zavetje, zavetišče: neutrubi habeam stabile stabulum Pl., nusquam stabulumst confidentiae Pl. nikjer ne pride zaupanje (vera) pod streho, nikjer ni zavetja za zaupanje, zaupanje nikjer nima strehe nad glavo.

2. occ.
a) α) bivališče, ležišče, brlog, obòr, obóra divjih živali, zveri: itur in … silvam, stabula alta ferarum V., inpastus stabula alta leo … peragrans V. β) bivališče, staja, hlev, sta(ja)lišče, stan, obòr, obóra ipd. udomačenih (domačih) živali: avium Col. ptičnica, pavonum Col., piscium Col. ribnik, ribnjak, apium Col. čebelnjak, panj, úlj, uljnják, absint … lacerti pinguibus a stabulis (sc. apium) V. od čebelnjakov, polnih medu, od medovitih panjev (uljnjakov), nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt (sc. apes) V., (sc. ovium) praesepia ac stabula ut sint pura Varr., stabuli custos V., ardua tecta petit stabuli V., (sc. furens amnis) cum stabulis armenta trahit V., neque iam stabulis gaudet pecus H., stabula pecudum Col., stabula Larentiae L. borjáč, fimum de stabulo egerere Lact. γ) hlev = stan, stanišče pastirjev, pastirska koča: pastorum stabula praeoccupare Ci. δ) meton. čreda: stabuli nutritor Hiberi Mart. = španskih ov(a)c, cum stabulis et messibus Val. Fl., stabulis qualis leo saevit opimis Val. Fl.
b) stanišče, (pre)bivališče, domovanje ljudi nizkega stanu α) ostajališče, postajališče, postaja, prenočišče ali krčma za ljudi in njihovo vprežno živino (caupona = točilnica): Petr. idr., pro hospitio aut stabulo quasi peregrinantes Plin. iun., sic etiam in stabula semper, sic cenat in agro Mart., stabulum primum ingressi Ap., cauponam vel stabulum exercere (imeti) Ulp. (Dig.); v takih ostajališčih so se rade mudile prostitutke (vlačuge): inter istas vorsarier … servolicolas sordidas, quae tibi olant stabulum stratumque Pl.; od tod stabulum β) = javna hiša, kurbišče, bordel: huius in sedibus pro cubiculis stabula, pro conclavibus popinae sunt Ci.; kot psovka: stabulum flagitii, nequitiae, servitricium Pl., stabulum Nicomedis Suet. (o Cezarju zaradi njegovega ljubimkanja z Nikomedom).

stack² [stæk] prehodni glagol
zložiti v kopo, v kopice, na kup, v skladanico; nakopičiti
aeronavtika pustiti krožiti ali čakati (letalo) pred dovoljenjem za pristanek

stacked cubic meter prostorninski meter
to stack arms vojska zložiti puške v piramido
to stack cards sleng nepošteno mešati karte; ogoljufati
neprehodni glagol to stack up ameriško, sleng stati, kazati
as things now stack up kot stvari sedaj stoje (kažejo)

stȃdom prisl. stadom stati obstati kot vkopan

staff¹ množina staffs, staves [sta:f; -s, stéivz] samostalnik
palica, krepelec; drog (za zastavo); kol, opornik; simbol oblasti, žezlo
figurativno opora; naprava za določanje položaja na morju
glasba črtovje, notni sistem; naprava za merjenje oddaljenosti in višine

at staff's end zastarelo v primerni, spodobni razdalji
the staff of life kar je najpotrebnejše, najvažnejše v življenju (npr. kruh, hrana)
the staff of his old age opora v njegovi starosti
Jacob's staff lesena palica, na katero se nameščajo geodetske naprave
pastoral staff škofovska palica
quarter-staff zgodovina čvrsta palica, dolga 6 do 8 čevljev, ki so jo nekoč uporabljali kot orožje

Stāiēnus -ī, m Stajén, rimski priimek; znan je C. Staienus Gaj Stajen, zloglasen Rimljan, ki si je samovoljno nadel ime C. Aelius Paetus Staienus Gaj Elij (Ajlij) Pet (Pajt) Stajen in se tako vrinil v rod Elijev (Ajlijev). Kot kvestor je l. 77 v vojski zanetil vstajo, l. 74 se je kot sodnik v neki pravdi pustil podkupiti Opijaniku, za kar je bil obtožen in obsojen: Ci.; pl. Staiēnī ljudje, kakršen je (bil) Stajén, ljudje Stajénove baže (vrste, sorte): Ci.

stàjati stòjīm, stȏj, stàjāh, stàjāše, stȁjao stȁjāla, stòjeći
1. stati: ne mogu više stajati; voda, stroj, mašina stoji; naše stvari dobro stoje; on vrlo dobro stoji; kod te firme dobro stojimo; ne može na nogama stajati; staviti učenika da stoji; stajati kao skamenjen: stajati kao drveni svetac stati kot lipov bog
2. pristajati, podati se: šešir joj dobro stoji
3. prebivati: svojom kućom stojim u susjednoj ulici
4. biti: tako stoji napisano; stoji ti na volju; juha stoji na stolu
5. biti odvisno: to ne stoji do mene
6. žirirati: stajati dobar za koga
7. kazati: barometar stoji na kišu
8. stati, veljati: koliko stoji ovaj kaput
9. začeti se: stoji vika ljudi, lavež pasa
10. stajati na svojim nogama biti neodvisen; stajati jednom nogom u grobu; stajati skrštenih ruku stati prekrižanih rok, križemrok; stajati pod vijencem biti poročen

stalla

1. f hlev:
garzone, mozzo, ragazzo di stalla hlevar
pulire, rigovernare la stalla pomesti, pospraviti hlev
chiudere la stalla dopo che i buoi sono scappati pren. zvoniti po toči
essere, sembrare una stalla biti kot v hlevu

2. ekst. hlev (živina)
PREGOVORI: dalle stelle alle stalle preg. kdor visoko leta, nizko pade