Franja

mōlīmen -inis, n (mōlīrī) pesn. beseda = prozaično mōlīmentum

1. naporno (truda polno) prizadevanje, silen napor, trud, težava, sila: Lucr., sceleris O. zlobno (zlonamerno) prizadevanje, pinum revellere magno molimine O., quanto molimine circumspectemus H. s kako šopirnostjo, kako šopirno, res suo ipso molimine gravis L. po svoji izvršitvi, rerum molimina O. državni prevrati.

2. meton. stavba: molimine vasto tabularia O.

mōlior -īrī -ītus sum (mōlēs)

I. trans.

1. kaj težkega z naporom (težavo, silo) premakniti (premikati), odpraviti (odpravljati), spraviti (spravljati) stran, proč: navigia Cu., currum O. gnati kvišku, onera pedibus Plin., ancoras L. dvigniti sidra, naves ab terrā L. odvezati, montes sede suā L. prestavljati, ignem ali fulmina dextrā V. metati, sagittas in pectus O. zaganjati, metati, ferrum O. vihteti, bipennem in vites V. zamahovati (udarjati, tolči) z dvorezno sekiro v trse, habenas V. voditi, upravljati, terram aratro V. ali samo terram L., Col. = arva ferro Lucr. (pre)orati, prekopa(va)ti; pren.: fundamenta murorum Cu. ali ima Lucan. izpodkopa(va)ti, sabulum pedes aegre moliuntur Cu. hodijo po njem, ga teptajo, portas L., T. ali fores T. ali aditum domūs Cu. ali obices portarum L. razbiti, corpora ex somno L. zbuditi, zdramiti, gentes per praefectos Cu. klicati, sklicevati k orožju, animum eius molire L. premakniti, zdramiti njegovega duha, molire animum! O. izobražuj svojega duha!

2. metaf.
a) trudoma, stežka izvesti (izvajati), izvršiti (izvrševati), storiti (početi), ustvariti (ustvarjati), narediti (delati), napraviti (napravljati), pripraviti (pripravljati), postaviti (postavljati), (z)graditi: hoc opus Cu., muros, arcem V., aedem Fl., classem V., Cu., aggere tecta V. graditi mesto in delati okop, viam V. ali aditum Cu. siloma si (iz)krčiti pot, iter V. nadaljevati, fugam V. pobegniti, laborem V. opraviti (končati) naporno delo, flumen stagnat insulasque molitur Cu. z naplavljanjem tvori otoke, in lapidibus ac parietibus et tectis moliendis occupati Sen. ph. grmadeč kamne in postavljajoč stene in strehe, ubi ad moliendum clitellae defuerant L. za postavitev branišča (okopa, palisade), stridor aquilonis molitur nives Acc. fr. dela zamete in kopiči; od tod tudi povzročiti (povzročati), narediti (delati), vzbuditi (vzbujati) kakšno stanje: moram V., letum morbosque deûm rex molitur V. pošilja, povzroča, somnum, facultatem vorandi Cels., haec … sunt in animis iudicum oratione molienda: amor, odium, iracundia … Ci.
b) podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se, skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se, nameniti (namenjati), nameriti se (nameravati), naklepati, (za)snovati, pripraviti (pripravljati), stremeti za čim, prizadevati si za kaj: bellum Antipatro Cu. proti Antipatru, bellum in animo Vell., dolos apertos Val. Fl., ictūs Cu. poskušati streljati, multa N., Ci., Catilinam interitum urbis molientem Ci., nihil est, quod moliare Ci. tvoje početje je zaman, m. defectionem L., letum patruelibus O., sibi opem V., sibi imperium L., T., gratiam ab aliquo Petr., alicui insidias Ci., V. zalezovati koga, id moliri, ut … Ci., L., nihil aliud moliri, quam ut … H.; z inf.: Val. Fl., Amm., Aug., animo moliens proficisci in Persas N., mundum efficere moliens deus Ci., de quo molimur aliquid exquisitius dicere Ci., quae populus Carthaginiensis in nostram civitatem facere molitus est L. —

II. intr. ganiti (gibati) se, skušati premakniti (premikati) se (z mesta), premakniti (premikati) se, truditi se (s čim), prizadevati si za kaj: Pl., Ter., Ap., ceterae naves suo in loco moliebantur Ci., agam per me ipse et moliar Ci., in demoliendo signo permulti homines moliebantur Ci., audietis molientem hinc Hannibalem L. kako se Hanibal odpravlja od tod, m. a(b) terrā L. (o ladjah in mornarjih) odriniti (odrivati), adversus fortunam molitus T. boreč se zoper, insula, in quam gladiatores navibus molientes Germani nando praelabebantur T. truditi se približati se.

Opomba: Act. soobl. mōliō -īre: Senatus consultum ap. Front. Sinkop. obl. molibar: O. Inf. molirier: Lucr.

molítev prayer

molítev pred jedjo in po jedi grace
sestanek vernikov k molítvi prayer meeting
opravljati molítev to say one's prayers, (pred jedjo in po jedi) to say grace (before meals, after meals)
uslišati molítev to answer a prayer

mollis -e, adv. molliter (iz *moldu̯is, indoev. baza *meld- iz kor. *mel- teptati, drobiti, tolči, mleti; prim. skr. márdati, mr̥dnáti [on] tre, mečka, drobi, melje, gr. ἀ-μαλδύνω slabim, uničujem, lat. molere, sl. mlad)

I. mehek, vóljen (volján), nežen: Pl., dura saxa molli aquā cavantur O., m. gramen O., castaneae V., fraga O., arista V. mehek, gladek, herbae tenerae atque molles Plin. iun. vitke in nežne, cervix, latus, genae, manus O., tumor, ōs, cutis, caro Cels., facies decora fulta molli pede H. nežna in šibka noga, si venter mollis est Cels. če je na otip mehek, (v slabem pomenu) venter m. H. upadel, mlahav život (trup), caseus (naspr. aridus) Cels., pituita (naspr. sicca et arida) Cels., mollissima cera Ci., molliter ossa cubent O., aves mollissime nidos substernunt Ci.; preg.: in molli carne vermes nascuntur Petr. v voljnem mesu se radi zaredijo črvi = flegmatiki (pohlevneži, „lenokrvniki“) so kaj lahko izpostavljeni žalitvam; subst. mollia -ium, n mehkoba, mehkost, mehkota: panis Plin. sredica; abs.

1. mehkužnice, vrsta rib: Plin.

2. odprtje, mehko iztrebljanje (naspr. dura alvus): Cels. —

II. metaf.

1.
a) mehek = gibek, gibljiv, gibčen, vóljen (volján), prožen (naspr. durus): Lucr., Plin., Val. Fl., Cl., artūs (digitorum) Ci., bracchia O., colla, crura V., oscilla V. lahko gibljive, capilli H., O. voljni, valovito se spuščajoči, iuncus V., virgulta Petr. poet., feretrum, pilenta V., torus O., cubile Cels., prata O. mehke trate, viridi caespite mollis humus O., arcus O. nenapet, et tunicam, molli mater quam neverat auro V. iz voljnih (mehkih) zlatih niti, Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci. togi, a vendar bolj živi, prim. excudere mollius aera V., tener et mollis incessus Sen. ph. lahka, in incessu mollior O., molliter incedere O. ali ire Pr. ali pedem referre Q. lahno, rahlo, mollius membra movere H.; (v govorništvu in pesništvu) gladek, gladko tekoč: oratio mollis et tenera et ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., molle et Xenophonteum genus orationis Ci., molles levesque versus (naspr. duriusculi) Plin. iun., mollissimum rhythmorum genus Q., molle atque facetum annuerunt Vergilio Camenae H. gladko tekočo pesem.
b) rahel, prhek, sipek: harena O., litus C. s sipkim peskom, planities Plin., mollius solum Cu.
c) mehek = lahen, voljan, gladek, lagoden, nežen, mil, blag, miren: Pl., Cels., aurae, zephyri O. voljne (blage), voljni (blagi), aestas V., caelum Fl. mehko, milo, regio Fl. ugodna, mollissima vina V. zelo voljna, gladka (= gladko tekoča), mollis aquae natura Lucr., undae Lucr. ali flumen Cat. mirno tekoči (tekoča), Euphrates ibat iam mollior undis V. že mirneje, ne več valovito.
d) položen, lahen, napet: clivus V., Q., Danuvius, molli et clementer edito montis Abnobae iugo effusus, pluris populos adit T., trames O., naves in litore molli atque aperto relinquebat C., trabes molli fastigio coniungunt C. v topem kotu, topokotno, curvamen Plin. iun. počasi (polagoma) nastajajoča, colles ad orientem molliter devexi Col., agri mollissime devexi Ci.

2. (duševno) mehek = sprejemljiv za kaj, dovzeten, občutljiv, razdražljiv, čuteč, nežnočuten, rahločuten, mehkovoljen, popustljiv, prizanesljiv, obziren, razumevajoč: Amm., mollis et minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum (sc. Galllorum) est C., mollis animus ad accipiendam et ad deponendam offensionem Ci., mentes O. razdražljiv, homo mollissimo animo Ci. zelo mehkega (nežnega) srca, m. consul L. nežnočuten, mollior dea O., mollis in obsequium O. ustrežljiv, nec rigido mollior aesculo H., infima auriculā mollior Ci., molles auriculae H. za laskanje dovzetna, toda mollissimae aures Plin. iun. zelo nežnočutna, zelo občutljiva (= ušesa, ki jih hvalisanje žali), purpureus molli in ore fiat pudor O. na rahločutnem obrazu, cor, pectus O. občutljivo, languor O., anni (enalaga = anni, quibus pueri molles sunt) O. nežna življenjska doba, per metum ex recenti clade mollius consulere L. preveč popustljivo, nimis molliter aegritudinem pati S. preveč se prepustiti nejevolji, molliter aliquid ferre Ci., Sen. ph. mehkužno, popustljivo, nemoško.

3.
a) raznežen, razvajen, mehkužen, pomehkužen: Varr., Sen, ph., mollia et fluida corpora Gallorum L., gens L., et locis mollioribus et accolarum ingeniis L., solutus et mollis in gestu Ci., Sabaei V., viri H. pohotneži, poseb. = pathici L., tudi subst.: molles et impudici Vitr., ne quid effeminatum aut molle et ne quid durum aut rusticum sit Ci., inertia H., disciplina Ci., educatio Q., vita O., in his mollibus castris (sc. amoris) O., molliter se curare Ter., delicate ac molliter vivere Ci., populus molliter habitus T. pomehkužen; subst. m. molles O. mehkužniki, mehkužneži.
b) nebojevit, ne upirajoč se, plašen, boječ: columbae, lepus H., pecus V.

4. blag, mil, prijazen, nežen, prijeten, rahel: molli vultu aspicere O. s prijaznim, spem mollibus sententiis alere S., iussa, imperia V., H., dicta V., mollia dictu Sil., oratio philosophorum, Caesaris Ci., id quam mollissimā viā consequi L. po kar najlažji poti, na kar najlepši način (prim. sl. „po liniji najmanjšega odpora“), cuncta apud imperatorem in mollius referre T. z razlago blažiti (= lepše prikaz(ov)ati), aliquid mollius interpretari T., feci parce et molliter Ci.; enalaga: viri molles aditus et tempora noras V. kdaj je dobre volje in dosegljiv (dostopen), mollissima tempora fandi V. najugodnejši, najprimernejši, veniet mollior hora votis tuis O. ugodnejša, mollius eadem illa abnuere L. rahleje zavrniti, manj nenaklonjenega se (po)kazati.

5. všečen, udoben, prijeten, sprejemljiv, privlačen, lep, sladek: mollem ac iucundam efficere senectutem Ci., inflexit orationem et eam mollem teneramque reddidit Ci., molliores flexiones in cantu Ci., translationes quam mollissimae Ci. kar najmanj presenetljive, m. gestatio Plin. iun., umbra V., quies Lucr., otia O., somnus Tib.; n. adv.: molle subridere Pers., mollia ridere O.

6. priljubljív, prisrčen, nežen, mil, ganljiv: sermo S., vincuntur molli pectora dura prece O., carmen H., illud mollissimum carmen Ci. nadvse ganljivo mesto, desine mollium querellarum H., mollibus lenire verbis aliquem H., versūs O. ali modi H. ljubezenske pesmi.

7. vdan, miren, hladnokrven, brezstrasten, nestrasten: molles, ubi ira resedit, animi L., quod ferendum est molliter sapienti Ci. vdano, voljno, mollius loqui (naspr. sine more furere) V.

Molossus -ī, m (Μολοσσός) Molós, sin Neoptolema in Andromahe, praoče Molosov, ki so po njem dobili ime: Serv.

molto

A) avv. mnogo, veliko:
parlare molto, combinare poco veliko govoriti, malo storiti
non molto malo, prav malo
molto ma molto zelo veliko
né molto né poco sploh ne

B) agg.

1. mnog:
a Treviso ho molti amici v Trevisu imam mnogo prijateljev

2. velik; dolg:
essere di molto aiuto veliko pomagati
dopo molto cercare l'ho trovato po dolgem iskanju sem ga našel

3. preveč

4. (v raznih eliptičnih izrazih)
a dir molto kvečjemu
fra non molto kmalu
or non è molto pred kratkim

monarh samostalnik
1. (vladar) ▸ uralkodóProti izjemno priljubljenemu monarhu si noben politik ne drzne ukrepati po svoje. ▸ Egyetlen politikus sem meri a saját útját járni egy rendkívül népszerű uralkodóval szemben.
Sopomenke: vladar

2. zoologija Danaus plexippus (metulj) ▸ pompás királylepke
Severnoameriški monarhi se ustavijo na drevesih v Mehiki. ▸ Az észak-amerikai pompás királylepkék megpihennek a mexikói fákon.
Sopomenke: metulj monarh

monde² [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
(jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
le mieux du monde kar najbolje na svetu
pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
de par le monde po vsem svetu
pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
un monde de množica (česa)
le grand monde svet bogatašev
monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
le monde entier ves, cel svet
monde primitif prvotni svet
l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
la fin du monde konec sveta
le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
vieux comme le monde zelo star
aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
avoir du monde imeti goste, obisk
le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
courir le monde biti stalno na potovanjih
disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
depuis que je suis au monde odkar živim
il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
ainsi va le monde tako je na svetu
être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
(familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
mettre au monde spraviti na svet, roditi
recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
venir au monde priti na svet, roditi se
il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)

mondo² m

1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj

2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet

3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba

6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet

8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat

9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi

10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas

Mongolija samostalnik
(država) ▸ Mongólia

monitor -ōris, m (nom. sg. iz glag. monēre)

1. opominjevalec: Ter., sumat aliquem monitorem officii sui S.; occ.
a) pravni pomočnik, pravni sodelavec, pravni svetovalec, ki daje sodnemu govorniku pravne razlage: librum, quem monitor tuus hic tenet Ci.
b) = nomenclātor: Plin. iun., per monitorem appellandi sunt Ci.
c) gledališki šepetalec: P. F.
d) predmolilec ali predpevec pri božji službi: Tert.

2. opominjevalec, svarilec, opozarjalec: fatuus Ci., monitoribus asper, ut moneam, si quid monitoris eges tui H., in vestram cohortem te monitore (po tvojem nasvetu) a suā sponte pervenerat? Ci.; occ.
a) nadzornik mladine, vzgojitelj: Stat.
b) nadzornik, priganjač sužnjev pri poljskem delu: Col., Paul.
c) pesn. četovodja, poveljnik čete (vojaške enote): Sil.

Monnica -ae, f Mónika, Avguštinova mati (332—387 po Kr.): Aug.

monotropus -ī, m (gr. μονότροπος) samotarski, samotar, puščavnik: nosmet inter nos ministremus monotrophe (po nekaterih izdajah monotrophi): hoc conviviumst Pl.

mōns, montis, m (prim. lat. ēmineō, immineō, prōmineō, mentum, minae)

1. gora, kolekt. gorovje, pogorje: Varr., O., H., V., Col., Cu., Plin., T. idr., m. Aetna, Vesuvius L., m. Iura, Cevenna C., mons impendens Ci., altissimus C.; preg.: parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H. (po gr. ὤδινεν ὄρος, Ζεὺς δ' ἐφοβεῖτο, τὸ δ' ἔτεκεν μῦν) = veliko obljubljati, ničesar storiti.

2. meton.
a) gorsko kamenje, skalovje, skal(in)a, pečina, kamen: fertur in abruptum magno mons improbus actu V., montes Grai Stat. grški marmor.
b) montes = gorske živali, zveri: Cl.

3. metaf. gora = velikanska, orjaška grmada: Sil., Aur., Lamp., montes argenti, frumenti Pl., praeruptus aquae mons V. ali montes aquarum O. gora valovja, valovne gore; abstr. gora, grmada = množina, sila, velik kup = zelo veliko česa: montes mali (sc. ardentes), mali maeroris mons maximus Pl., montes tempestatis Luc. fr., montes belli Corn.; preg.: montīs auri polliceri Ter. obljubljati zlate gore, maria montīsque polliceri S. ali magnos montes promittere Pers. obljubljati hribe in doline.

montagne [mɔ̃tanj] féminin gora; pogorje

une montagne de, des montagnes de velika množina, količina (česa)
montagne moyenne sredogorje
montagnes russes velika drsalnica (tobogan) (v cirkusu, na sejmih), figuré dviganje in padanje
montagne à vaches gora s planinami za pašo krav
chaîne féminin de montagnes gorska veriga
haute montagne visoko gorovje
mal masculin des montagnes višinska bolezen
pays masculin de montagnes gorata dežela
système masculin de montagnes gorski sistem
faire une montagne, des montagnes (familier) črno videti; videti težave, kjer jih ni
faire une montagne, des montagnes de quelque chose narediti iz muhe slona
se faire une montagne de quelque chose pretiravati pomembnost, nevarnost, težave kake stvari
faire une excursion en montagne napraviti izlet v hribe, na planine
soulever les montagnes z lahkoto opraviti s težavami
c'est la montagne qui accouche d'une souris (figuré) po velikih načrtih in ambicijah (tresla se je gora) majhni rezultati (rodila se je miš)

montant, e [mɔ̃tɑ̃, t] adjectif vzpenjajoč se, dvigajoč se; visoko zaprt (obleka); dolg (ženska nogavica)

chemin masculin montant pot navzgor
col masculin montant pokončen ovratnik
garde féminin montante straža, ki gre zamenjat dotedanjo
bateau masculin montant ladja, ki pluje proti toku, po reki navzgor
marée féminin montante plima
de marée montante (figuré) rastoč, naraščajoč
train masculin montant vlak, ki pelje proti Parizu ali proti izhodišču linije

montare

A) v. intr. (pres. monto)

1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
montare in bestia pren. pobesneti
montare in cattedra pren. modrijaniti
montare in collera pren. ujeziti se
montare in treno, in vettura stopiti na vlak
montare sulla nave vkrcati se
gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

2. jezditi

3. dvigati se:
il sole monta sonce vzhaja

B) v. tr.

1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
montare le scale vzpenjati se po stopnicah
montare un cavallo zajahati konja
montare la guardia iti na stražo, stražiti

2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

3. dvigati; povečati:
montare la panna tolči, stepati smetano
montare una notizia napihniti novico
montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

4. veter. obrejiti

5. vdelati (dragulj)

6. navt. (doppiare) objadrati

7. film montirati

C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se

monte m

1. gora, hrib:
a monte proti vrhu, na vrhu
a monte di nad
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih

2. pren. gora, velik kup:
a monti na kupe
un monte di botte debele batine
un monte di quattrini kup denarja

3. igre kup (odvrženih kart):
andare a monte pren. iti po vodi, propasti
mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti

4. fond, sklad:
monte premi nagradni sklad

5.
monte di pietà zastavljalnica

6. anat.
monte di Venere, monte del pube venerin griček
PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline

monte moški spol gora; visok gozd, hosta; talon; banka pri igri

monte arriba navkreber
monte abajo navzdol
monte bajo podrast, hosta
monte Blanco Montblanc
monte (de piedad), monte pío zastavljalnica
Montes Roc(all)osos Skalnato pogorje
por montes y valles po hribih in dolinah
escuela de montes y plantíos gozdarska šola

monter [mɔ̃te] verbe intransitif iti gor, iti kvišku, povzpeti se, lesti na; vzpenjati se, dvigati se; narasti; biti visok (à 100 mètres 100 m); (vsota) znašati, znesti (à 100 francs 100 frankov); prihajati (nevihta); napredovati; goljufati pri mešanju (kart); verbe transitif nesti gor; naviti (uro); dati v okvir (sliko); zajahati (konja); agronomie naskočiti, ubrejiti; opremiti; postaviti (šotor); montirati; vdelati (dragulj); prirediti (slavnost); naščuvati (contre proti); théâtre naštudirati, inscenirati, uprizoriti

se monter opremiti se, oskrbeti se; dvigati se; commerce znašati; technique dati se montirati; figuré razvneti se (duhovi); priti v zamah, v gibanje
monter à cru, à dos, à nu, à poil jahati brez sedla
monter un cheval jahati
monter en l'air (argot) vlomiti
monter en amazone jahati v damskem sedlu
monter une attaque pripravljati napad
monter un complot skovati zaroto
monter en auto, en avion, en chemin de fer, à bicyclette, à cheval stopiti v avto, v letalo, v železniški vagon, zajahati kolo, konja
monter à Paris z juga se preseliti v Pariz
monter un bateau à quelqu'un (populaire) natvesti komu kaj; nalagâti se mu
monter l'escalier iti po stopnicah navzgor
monter au cerveau, à la tête stopiti, iti v glavo (vino)
il est monté colonel napredoval je za polkovnika
monter sur ses grands chevaux (figuré) prevzetovati
monter la garde nastopiti stražo
monter le coup à quelqu'un (populaire) prevarati, prelisičiti koga
monter sa maison opremiti hišo s potrebnim
monter comme une soupe au lait (figuré) vzkipeti, razburiti se
monter en croupe jahati (konja) za jezdecem
monter la tête à quelqu'un naščuvati koga
monter sur le théâtre, sur les planches iti h gledališču, postati igralec
monter à la tribune stopiti na govorniško tribuno
les prix montent cene se dvigajo
les générations qui montent generacije, ki prihajajo, doraščajo
ma température a encore monté moja temperatura se je spet dvignila
faire monter quelqu'un razjeziti koga