Franja

Anchīsēs (st.lat. po Q. Anchīsa) -ae, m (Ἀγχίσης) Anhiz, Kapijev in Temidin sin, Asarakov vnuk, kralj v Dardanu; njegov in Venerin sin je Enej (Aeneas). Ker se je Anhiz ponašal s svojo zvezo z Venero, ga je Jupiter s strelo ohromil. Z Enejem, ki ga je nesel iz goreče Troje, je prišel na Sicilijo in tam umrl: V., H., O. idr. Od tod adj. Anchīsēus 3 (Ἀγχίσειος) Anhizov: tumulus V.; patronim Anchīsiadēs -ae, m (Ἀγχισιάδης) Anhiziad, Anhizov sin = Aeneas: V.

ancīle -is, gen. pl. -ium (T.), heterocl. anciliōrum (H.), n (ambi in caedere: ancilia dicta, quod ab utraque parte ut pelta Thracum incisa sunt Varr.) óblasti, na desni in levi kakor gosli izrezani sveti ščit, ki je baje za kralja Nume padel z neba. Ker je Nimfa Egerija Numi naznanila, da je od ohranitve tega ščita odvisen obstanek mesta Rima, je dal kralj ponarediti še 11 povsem enakih ščitov, da ne bi kdo ukradel pravega. Te ščite so čuvali Salijci v Martovem svetišču kot svetinje, jih vzeli vsako leto 1. marca ter potem med petjem in plesom v slovesnem sprevodu nosili po mestu (ancilia movere, ferre). Svečanost je trajala celih 30 dni; potem so ščite spet shranili v svetišču (ancilia condere): O. idr., (Numa) item Salios duodecim Marti Gradivo legit... caelestiaque arma, quae ancilia appellantur, ferre ac per urbem ire canentes carmina cum tripudiis sollemnique saltatu iussit L., et lapsa ancilia caelo extuderat V., anciliorum et nominis et togae oblitus H., fuere, qui proficiscenti Othoni moras religionemque nondum conditorum ancilium afferrent T.; pesn. sploh majhen óblast ščit: Lucan., laevāque ancile gerebat Picus T.

ancorare

A) v. tr. (pres. ancoro)

1. usidrati, zasidrati

2. pripeti, pričvrstiti, pritrditi (na kaj) (tudi pren.):
ancorare qcs. alla parete pritrditi kaj na steno
ancorare un ragionamento a principi logici indiscutibili utemeljiti sklep z neizpodbitnimi logičnimi načeli

3. pren. ekon. vezati (valuto na drugo):
ancorare la lira al dollaro vezati liro na dolar

B) ➞ ancorarsi v. rifl. (pres. mi ancoro)

1. usidrati se, zasidrati se

2. pren. oprijeti se, okleniti, oklepati se:
ancorarsi a una certezza oklepati se neke resnice

and [ænd, ənd, ən] veznik
in, ter, pa tudi

both... and tako ... kakor
bread and butter kruh z maslom
coffee and milk bela kava
some good and ten dobrih deset
and so forth, and so on in tako dalje
and how! pa še kako!
miles and miles neskončno daleč
nice and warm prijetno toplo
to come and see obiskati

andare^*

A) v. intr. (pres. vado, vō)

1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!

2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč

andere, anderer, andere, anderes

1. drug: drugi, druga, drugo (ein anderes Kleid druga obleka, mit anderen Worten z drugimi besedami, das ist etwas anderes to je nekaj drugega, eins zum anderen drugo k drugemu, eno k drugemu, in anderen Umständen v drugem stanju, nichts anderes nič drugega)

2. drugačen, drugačna, drugačno (ein anderer Ton drugačen ton, anderer Meinung drugačnega mnenja, andere Saiten aufziehen napeti druge strune, aus anderem Holz iz drugačnega lesa)

3. drugi, naslednji (am anderen Tag naslednji dan)

4. drugič (ein anderes Mal drugič, zum anderen drugič); einer um den anderen drug za drugim; einen Tag um den anderen vsak drugi dan; ... und anderes in drugo; und anderes mehr in podobno; sich eines anderen besinnen premisliti si; ein Wort gab das andere beseda je dala besedo; ein Jahr ums andere leto za letom; eine Dummheit nach der anderen ena neumnost za drugo, neumnost za neumnostjo; keinen Stein auf dem anderen lassen ne pustiti kamna na kamnu

Androclus -ī, m (Ἄνδροκλος) Androkel, suženj, ki je na begu v afriško puščavo levu zdravil nogo; pozneje je ujetega in na boj z zvermi obsojenega lev, ki je bil tudi ujet, na borišču spoznal in se mu dobrikal: Gell.

Andromeda -ae, pesn. Andromedē -ēs, acc. tudi -ān (O.), f (Ἀνδρομέδα) Andromeda, hči etiopskega kralja Kefeja in Kasiopeje. Izpostavljeno neki morski pošasti jo je Perzej rešil in se potem z njo poročil: H., O., Pr. idr. Po njej je imenovano ozvezdje severne poloble: Ci., Hyg., Col.

âne [ɑn] masculin osel; figuré bedak

à dos d'âne na oslu
dos masculin d'âne vzboklina na cesti
en dos d'âne koničast, koničasto obokan
têtu comme un âne trmast ko osel
bonnet masculin d'âne papirnata čepica z dolgimi ušesi, ki jo morajo v svojo sramoto nositi leni učenci
pont masculin aux ânes oslovski most
c'est l'âne du moulin to je grešni kozel
il bride l'âne par la queue on nadene brzdo konju na rep, figuré se loti stvari na nepravem koncu
faire l'âne pour avoir du son neumnega se narediti, da bi kaj zvedeli

anekdota samostalnik
(duhovita zgodba) ▸ anekdota [pogosto v zgodovinskem kontekstu] ▸ adoma Anekdota pripoveduje, kako je nastal grad Rudenek. ▸ Az anekdota Rudenek vára létrejöttéről szól.
Z nami sta delila anekdote iz šolskih klopi, družinskega življenja. ▸ Az iskoláskorukról és a családi életükről anekdotáztak nekünk.
O Dioklecijanu je krožilo mnogo zgodb in anekdot. ▸ Sok történet és anekdota szól Diocletianusról.

ānfrāctus, redko amfrāctus, -ūs, m (ambi in frangere)

1. pregib, krivina, ovinek, zavoj: figura circuli nihil incisum habet angulis, nihil anfractibus Ci., solis anf. Ci. krožna pot (kroženje, obhod) sonca (okrog zemlje) ali annui anfractūs Ci. letni obhod sonca (po nazoru starodavnikov), krožni tok leta.

2. ovinek, zavoj, okljuk poti in drugih zemljepisnih danosti: via altera longiorem habebat anfractum N., anf. viarum L., T., montium L., litorum L., Plin., callium Cu., curvo anfractu valles V., rectā regione, si nullus anfractus intercederet C., multiplices terrarum (zemeljskih plasti) anfractus Sen. ph., aurium curvi anfractus Arn. krivi prehodi.

3. pren.
a) „krive poti“, zvijače, zvijačnost (s katero mora odvetnik iskati pravico): vita tranquilla remota a iudiciorum anfractu Ci. od pravdnih zvijač; podobno: quae omnia infinitos anfractus habent Q. se da obravnavati po tisočerih poteh, na tisoč načinov.
b) (v govoru) ovinek, dolgoveznost, okolišenje: Q., quid opus est circuitione et anfractu? Ci., oratio sit circumscripta non longo anfractu Ci. z ne dolgo periodo.

anfreunden: sich anfreunden mit spoprijateljiti se; (sich abfinden) sprijazniti se z

Angerōna -ae, f (morda iz an [=ἀνά] in gerere, Angerona torej = „boginja na novo vzhajajočega sončnega teka“) Angerona, molčeča boginja (čuvarka skrivnosti tajnega in neimenljivega genija rim. mesta, navadno istovetna s tem genijem); njena podoba z zapečatenimi ali zavezanimi usti je stala v svetišču boginje Volupije: Varr., Verr., Plin., P. F. Njen praznik Angerōnālia -ium in -iōrum, n angeronalije so obhajali dne 21. XII.: P. F. —Soobl. Angerōnia -ae, f Angeronija: Iulius Modestus ap. Macr.

angle¹ [ǽŋgl] samostalnik
kot
figurativno gledišče; krivina; trnek

acute, obtuse, right angle ostri, topi, pravi kot
adjacent angle sokot
angle of sight, visual angle vidni kot
at right angles to pravokotno na
from a new angle z novega vidika

angle [ɑ̃gl] masculin kot; vogal, ogel; figuré hrapava stran; vidik, stališče

angle droit, aigu, obtus, extérieur, intérieur pravi, ostri, topi, zunanji, notranji kot
angle de la rue ulični vogal
angle adjacent, alterne, correspondant prikot, izmenični kot, protikot
angle d'incidence vpadni kot
angle de visée zorni, vidni kot
sous l'angle de z vidika
sous un certain angle z nekega vidika, stališča
côtés masculin pluriel, sommet masculin d'un angle kraki, vrh kota
arrondir, adoucir les angles olajšati odnose med dvema osebama, ki sta v konfliktu

Anglija samostalnik
1. (država v Veliki Britaniji) ▸ Anglia
2. neformalno (Velika Britanija) ▸ Anglia
Francija in Nemčija imata svoje stališče, Amerika in Anglija pa svoje. ▸ Franciaországnak és Németországnak megvan a maga álláspontja, Amerikának és Angliának szintén.

3. v športnem kontekstu (reprezentanca Anglije) ▸ Anglia

angō -ere (anxī Gell.; sup. anctum in pt. pf. anxus navaja Prisc.; pt. pf. anctus pa P. F., a te oblike niso izpričane)

1.
a) (u)tesniti, stiskati, zadrgniti, zadrgovati, dušiti, daviti: angit (Hercules Caci) elisos oculos et siccum sanguine guttur V., angebar ceu guttare forcipe pressus O., angens utrāque manu suā guttura Sil., tussis anhela sues faucibus angit obesis V., anhelantem duro pectoris astrictu angere leonem Stat., vitis pluribus radicibus inter se connexis angitur Col. se zaduši; — od tod (telesno) stiskati, (telesno) tesnobo povzročati komu: ea colluvio... animantium... urbanos... angabat L., hi (pelli) in coitu anguntur Plin.
b) (krajevno) utesniti (utesnjevati): hostis aëre non pigro nec inertibus angitur undis Lucan., bellator equus in laevos angitur orbes Val. Fl.

2. pren. (duševno) stiskati, vznemirjati, plašiti, v strah spraviti (spravljati), mučiti: quae (causa) maxime angere atque sollicitam habere nostram aetatem videtur Ci., haec... cum indignitate angerent consulis animum L., parentes... eorum ea cura angebat L., pudor te malus angit H., poëta, meum qui pectus inaniter angit H. ki spravlja... s prevaro v strah, angebant Caecinam nequidquam omnia coepta T., ea res animum illius anxit Gell. Pogosto refl. ali pass. vznemirjati se, tesnobo (nemir) čutiti (v srcu), otožen biti: nec, qui anxii, semper anguntur Ci., audio te animo angi Ci. ep.; z loc.: absurde facis, qui angas te animi Pl., angebatur animi necessario, quod domum eius... iste reddiderat nudam Ci.; z abl. instrumenti: tot curis vigiliisque angi Ci., suis autem incommodis graviter angi non amicum, sed se ipsum amantis est Ci., angi et lacerari animi cupidine et noxarum metu S. fr., angi desiderio patriae L., infamiā alicuius angi T.; redko z de: de quo angor et crucior Ci. ep.; angor ali angor animo ali angit animum z ACI: peccasse... se non anguntur Ci., angebatur ferox Tullia nihil materiae in viro... ad audaciam esse L.; angor ali aliquem angit s kavzalnim stavkom: Ci. ep., Q., Plin. iun., Hannibalem... angebat, quod Capua... ab se multorum Italiae populorum animos averterat L.

Angola samostalnik
(država) ▸ Angola

angustiae -ārum, f, redko sg. angustia -ae, f (angustus)

1.
a) krajevno: ožina, ozkost, tesnost, stisnjenost: medium spatium per angustiam scissum S. fr., loci angustia Plin., erat enim (Corinthus) posita in angustiis atque in faucibus Graeciae Ci., angustiae fretorum Ci., maris N., itineris C., Cu., itinerum Ci., T., viarum L., loci S., locorum N., Cu., tabellarum Q.; abs. = soteska ali pl. soteske: C., L. idr., Italia coacta in angustias S. ap. Serv. ozko stisnjena; pren.: angustia conclusae orationis Ci. ozke meje govora, me ex hoc, ut ita dicam, campo aequitatis ad istas verborum angustias... revocas Ci. z odprtih poljan... v zavite ožine..., quantis ex angustiis oratorem educere ausus es Ci. z ozkega območja, epistolaris angustia Hier. skop obseg.
b) pren. časovno: kratkost, kratek čas: angustiae temporis Ci., L., hae angustiae, quas natura nobis ad vivendum dedit Ci., angustia temporis Ap., Eccl.

2. pren.
a) pomanjkanje, nepremožnost, revnost, siromašnost, ubožnost, skope moči: angustiae pecuniae Ci. ep., aerarii, rei familiaris Ci., rei frumentariae C., stipendii, fortunae T., paupertas et angustia rerum T., paternas ei angustias esse T. da je po očetu reven, ex meis angustiis sustento illius tenuitatem Ci. filius in Ci. ep. ob svojih skopih močeh, sive in affluentia rerum sive in angustia Aug.; angustiae spiritūs Ci. ali samo ang. Plin. Val. težko dihanje, angustiae urinae Plin. zaprta voda.
b) zadrega sila, potreba, nuja, težave: in angustias adduci Ci., in tot rerum angustiis Ci., cum in his angustiis res esset C., inclusus angustiis iuris L., angustiae petitionis Ci. za potegovanje za službo neugodne razmere, verebantur angustias Ci. zadrege zaradi potrebnega števila glasov.
c) nespametnost, neumnost, ozkosrčnost: (hoc) non capiunt angustiae pectoris tui Ci., cuius animus tantis angustiis invidiae continentur Corn.

angustus 3, adv. -ē

1.
a) krajevno: ozek, tesen, ne prostoren, ne prostran (naspr. lātus, laxus, amplus): locus, domus, pontes Ci., aditus C., V., fines C., montes C. blizu skupaj stoječe, via, semita L., iter S., Lucr., mare N., fretum Lucr., aqua O., litus, nodus, pectus V., rima, cellae H., limes Lucan., frames Plin. iun., mensa Sen. tr., amictus Q., sus Plin. drobna, odor rosae Plin. ne (na) daleč dehteč, clavus Vell., Suet. ozek škrlatni rob na tuniki (prim. angusticlāvius), habenae Tib. nategnjeni, sagitta Cels. z ozko konico, hastae angusto et brevi ferro T., semitae angustissimae Ci., fauces portūs angustissimae C., tam anguste scriptum nihil est Ci., anguste sedere Ci. fr., anguste habitare Val. Max., angustius pabulari C. po ožjem prostoru, angustissime Pompeium continere C.; pesn.: intonet angusto pectore Callimachus Pr. ozkoprsno = v kratkih, preprostih stavkih; pogosto subst. angustum -ī, n ožina, ozek prostor, tesnoba: in angusto tendere (taboriti) L., angusta viarum V., T., thermopylarum angusta (= angustiae) Sen. ph., per angustum Lucr., in angusto si est Cels., in angusto laborare Sen. ph.; pren.: aliquid in angustum adducere, deducere, concludere Ci. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), in angustum deducere perturbationes Ci. strasti brzdati, (u)krotiti.
b) pren. časovno: kratek: nox O., dies O., Stat., angusti terminus aevi V., tempus Q.

2. pren.
a) tesen, stesnjen, neznaten, skop, reven, uboren: defensio Ci. ali oratio T. stesnjen, omejen, sensūs Ci. omejeni, res frumentaria C., aquatio Auct. b. Afr., angustam pauperiem pati H. na tesnem živeti, angustae civium domus T. uborno posestvo, res angusta domi Iuv., pectora angusta malis Sil., angustā differentiā Plin. z neznatnim razločkom, tenuis et angusta ingenii vena Q., cum spiritus eius (Demosthenis) esset angustior Ci. ep. ko mu je sapa pohajala, liberalitas angustior Ci. ep., fides angustior C. zmanjšan kredit, frumentum angustius provenerat C., angustius re frumentaria uti C., de numero pastorum alii angustius, alii laxius constituere solent Varr. nekateri več, drugi manj, aliis disputationibus abundantius occurrunt, aliis angustius Ci. v bolj skopi meri, angustius apud Graecos valere Ci. le v bolj omejenem (ožjem) smislu.
b) (o govoru) kratek, jedrnat, preprost: angusta atque concisa oratio Ci., angustae et concisae disputationes Ci., anguste dicere, facere Ci.; v slabem pomenu = po vsebini neumen, mučen: minutae angustaeque concertationes Ci., pungunt enim, quasi aculeis, interrogatiunculis angustis Ci.; od tod
c) (o mišljenju, značaju) neumen, ozkosrčen, nizek, nizkoten: consulum mentes angustae magnitudinem tanti imperii capere non poterant C., animi angusti et demissi erat Ci., nihil est tam angusti animi, tam parvi, quam amare divitias Ci., alii minuti et angusti Ci.
č) neprijeten, neugoden, slab, nevaren: res angustae Ci., rebus angustis animosus atque fortis appare H., spes ang. V., Sil., angustior petitio Ci., ea angustiora parietes faciunt Ci., angustius se habere Ci bolj v škripcih biti (pri spornem razpravljanju); pogosto subst. angustum -ī, n stiska, zadrega, sila: in angustum venire Ci. v zadrego priti, res est in angusto C. slabo kaže, in angusto spes est Cels.