Franja

pactum -ī, n (subst. pt. pf. glag. pacīscī)

1. dogovor, pogodba, poravnava: pactum est, quod inter aliquos convenit Ci., pactum occultum L. tajna (skrivna) pogodba, pacto stare L. držati se pogodbe, vztrajati pri pogodbi, manere in condicione atque pacto Ci., ex pacto postulare N., pacta ligare Pr.

2. meton. pogoj, način; poseb. v abl.: non tacebo alio pacto, nisi … Pl., id esse gratum nullo pacto potest Ci. na noben način, nikakor ne, aliquo pacto Ter. nekako, quo pacto Acc. et Naev. ap. Non., quī pacto Pac. ap. Non. kako neki, kako pa tudi = zakaj: Pl., nescio quo pacto, dum armis exercetur, anulus aureus quem habebat fractus et comminutus est Ci. (gl. nescio), eadem, alio, isto pacto Ci.

pač

1. (seveda) doch (zmeraj moraš pač zamuditi du [mußt] musst doch immer zu spät kommen); v odgovor na zanikano vprašanje: doch! (Saj še nisi naredil? Pač! [Du] du bist ja noch nicht fertig? Doch!)

2. (žal) eben, halt, nun einmal, nun mal (tako je pač das ist halt/eben/nun einmal so; pač ni za nobeno rabo er ist eben zu nichts zu gebrauchen; tako je pač so liegen die Dinge einmal; se je pač zgodilo es ist nun einmal geschehen; se pač ne bi bila smela poročiti z njim du hättest ihn eben nicht heiraten sollen)
pač ne halt nicht, nun einmal nicht

3. (že) schon, wohl (videl sem ga pač, toda … ich habe ihn schon/wohl gesehen, doch …)
to pač das schon

4. (najbrž) wohl (bo pač tako das wird wohl so sein; je pač že odšel er ist wohl schon gegangen)

5.
pač pa jedoch, sondern

6.
pač kdo irgendwer, irgend jemand
pač kaj irgend was
pač kak(šen) irgendein, irgendwelcher
pač kako irgendwie
pač kje irgendwo

páč yes; certainly; of course; indeed; surely

menda ni prišel včeraj? - O, pač, je (prišel)! he didn't come yesterday, I suppose? - Oh, yes, he did!
tega páč ne more napraviti he can hardly do that

pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte

3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva

5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta

7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa

padre moški spol oče; duhovnik, pater; povzročitelj, začetnik, avtor; očetovski zaščitnik

padre adoptivo krušni oče, rednik
padre de almas dušebrižnik
padre espiritual spovednik
Padre Nuestro, Padre nuestro očenaš
padre de pila krstni boter
Padre Santo sveti oče, papež
caballo padre (plemenski) žrebec
tal padre tal hijo jabolko no pade daleč od drevesa
padres pl starši; predniki
dormir con sus padres ne več živeti, že mrtev biti

paenula¹ -ae, f (izpos. gr. ὁ φαινόλης)

1. (popotni) plašč z oglavnico za grdo vreme: Pomp., Varr., Ci., H., T. (Dial.), Q., Lamp., Ulp.; preg.: ita egi, ut non scinderem paenulam Ci. nisem ga vlekel za plašč = nisem ga silil, da bi ostal.

2. pokrivalo, ogrinjalo, pokrov: reliquum pedem paenulā scorteā pertegere Varr., ne paenula desit olivis Mart., Vitr.

pagare v. tr. (pres. pago)

1. plačati, plačevati; izplačati:
pagare lautamente, profumatamente bogato plačati
pagare in natura plačati v naravi
pagare alla consegna plačati ob prejemu blaga
pagare a rate plačati v obrokih
pagare qcn. sulla cavezza pren. koga takoj izplačati
pagare qcs. a buon mercato kaj dobiti poceni
pagare qcs. caro, salato, un occhio della testa kaj slano, zelo drago plačati
quanto pagherei per... pren. kaj bi dal za...

2. pog. ponuditi, plačati:
pagare da bere a qcn. povabiti koga na pijačo

3. pren. poplačati:
pagare qcn. con la più nera ingratitudine koga poplačati z nehvaležnostjo

4. absol. izplačati se:
il delitto non paga zločin se ne izplača

5. pren. (scontare) plačati:
pagare la pena odsedeti kazen
pagare il fio biti kaznovan, dobiti zasluženo kazen
me la pagherai (cara)! to mi boš drago plačal!
paga, Pantalone! ti, navadni zemljan, pa plačaj!

página ženski spol stran

página (im)par (ne)parna stran
página de muestra poskusna stran

pahnjen pridevnik
1. (o nastopu ali spremembi situacije) ▸ taszított, döntöttGovedorejci smo pahnjeni v položaj, iz katerega ne vidimo izhoda. ▸ Minket, szarvasmarha-tenyésztőket kilátástalan helyzetbe taszítottak.
Malokdo pa pomisli, da je dekle že od rane mladosti pahnjeno v svet šovbiznisa. ▸ Csak kevesen gondolnak arra, hogy a lányt már fiatalkorában a showbiznisz világába taszították.
Pripovedovalca zgodbe sta otroka, pahnjena v vrtinec vojne. ▸ kontrastivno zanimivo A két elbeszélő a háború forgatagába sodródott gyermek.
Takrat ko zamenjamo bivalno okolje, je naš prebavni sistem pogosto pahnjen iz ustaljenega ritma. ▸ Amikor lakókörnyezetet változtatunk, az emésztőrendszerünk gyakran kizökken a megszokott ritmusból.
Veliki Stalin je bil pahnjen s prestola slave. ▸ A nagy Sztálint letaszították a dicsőség trónjáról.

2. (o fizičnem premiku) ▸ letaszított, lelökött
Pahnjena na oblazinjeni sedež se je zastrmela v presenečenega starca. ▸ kontrastivno zanimivo Párnázott ülésbe huppanva a meglepődött öregemberre bámult.
Zanesljivo vem, da je bil Kenneth pahnjen s terase! ▸ Biztosan tudom, hogy Kenneth-t lelökték az erkélyről.

païen, ne [pajɛ̃, ɛn] adjectif poganski, brezbožen; masculin, féminin pogan, -nka

jurer comme un païen preklinjati ko Turek

pain¹ [péin] samostalnik
bolečina, bol, bridkost, trpljenje, skrb
množina trud, muka
množina, medicina porodne bolečine, popadki
kazen (samo v frazah: (up)on ali under pain of pod pretnjo kazni; pains and penalties kazni in globe)

to be in pain imeti bolečine, trpeti, biti zaskrbljen
to give (ali cause) s.o. pain zadati komu bolečino
to be at pains; ali to take pains potruditi se, truditi se
to go to great pains zelo se potruditi
to spare no pains ne prihraniti si truda
to get a thrashing for one's pains biti tepen v zahvalo za svoj trud
to have one's labours for one's pains; ali to be a fool for one's pains zaman se truditi
a pain in the neck zoprnik, zoprna zadeva

pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
arbre masculin à pain krušno drevo
pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
pain des anges, céleste (religion) hostija
pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
pain de beurre štruca masla
pain azyme opresni kruh (pri Judih)
pain bis mešan, otrobov kruh
pain blanc bel kruh
pain de boulanger pekovski kruh
pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
pain chapelé hrustav kruh
pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
pain d'épice medenjak
pain frais svež kruh
pain de fromage hleb sira
pain grillé pražen, popečen kruh, toast
pain long dolga štruca kruha
pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
pain de mie kruh s tanko skorjo
pain mollet, à la reine mlečni kruh
pain de munition vojaški kruh, komis
pain noir črn, ajdov kruh
pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
pain rassis, dur star kruh
pain de régime dietičen kruh
pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
pain sec kruh brez dodatka
pain de savon kos mila
pain de seigle ržen kruh
pain de sucre čok sladkorja
pain de trouille oljne tropine
pain viennois bel mlečen kruh
avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
demander, mendier son pain živeti od miloščine
gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje

pair¹ [pɛə] samostalnik

1.
par (stvari, ki spadajo skupaj: a pair of shoes par čevljev)

2.
dvodelen predmet (se ne prevaja: a pair of compasses, scissors šestilo, škarje)

3.
par (s slovenskimi množinskimi samostalniki: a pair of trousers par hlač)

4.
par, parček (mož in žena, samec in samica)

5. parlament
dva člana nasprotnih strank, ki se po dogovoru vzdržita glasovanja; tak dogovor; eden od teh partnerjev

6.
eden od predmetov, ki spadata skupaj (the other pair to this sock druga nogavica tega para)

that's quite another pair of boots (ali shoes, trousers) to je nekaj popolnoma drugega
in pairs paroma
a pair of lawn sleeves škof
a pair of bellows meh
a pair of stairs nadstropje
two pair front (stanovanje ali stanovalec) v drugem nadstropju v prednjem koncu

paix [pɛ] féminin mir; pokoj; duševni mir; religion (večna) blaženost, zveličanje

la paix! mir! tišina!
en paix v miru
paix armée oborožen mir
paix de Dieu (histoire) cerkvena prepoved bojevanja v določenih dneh
paix forcée, imposée vsiljen mir
paix fourrée, pliurée navidezen mir
paix mondiale, du monde svetovni mir
paix honteuse, séparée sramoten, separaten mir
la paix des braves časten mir za tiste, ki so se hrabro bojevali
congrès masculin de la paix mirovni kongres
gardien masculin de la paix mestni stražnik, policaj
pourparlers masculin pluriel de paix mirovna pogajanja
traité masculin de paix mirovna pogodba
en temps de paix v času miru, v mirni dobi
conclure, rompre la paix skleniti, prelomiti mir
ne donner ni paix ni trêve à quelqu'un nobenega miru ne dati komu, ne ga pustiti pri miru
faire la paix avec quelqu'un pomiriti se s kom
ficher (familier), foutre (vulgairement) la paix, laisser en paix dati mir, pustiti pri miru, v miru
sauvegarder, préserver la paix čuvati, ohraniti mir
tenir en paix brzdati, krotiti
qu'il repose en paix!; paix à ses cendres! naj počiva v miru!
si tu veux la paix, prépare la guerre! (proverbe) če hočeš mir, se pripravljaj na vojno!

palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo

¡palabra (de honor)! častna beseda!
palabra de matrimonio obljuba zakona
palabra picante zbadljivka
palabra de rey neprelomna beseda
hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
palabra por palabra dobesedno
bajo palabra (de honor) pod častno besedo
de palabra ustno
en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
sin palabra besedolomen, ki sne besedo
¡una palabra! slišite! poslušajte!
¡pase la palabra! zaradi mene!
coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
cumplir la palabra držati besedo
dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
sin decir palabra ne da bi besedo zinil
querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
no entiendo palabra niti besedice ne razumem
faltar a la palabra ne držati svoje besede
llevar la palabra (glavno) besedo imeti
V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
tener palabra imeti besedo
no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
no tener más que una palabra poštenjak biti
tomar la palabra besedo povzeti
tratar mal de palabra surovo nahruliti
usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
palabras mayores sramotilne besede, psovke
eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
hombre de dos palabras hinavec!
¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
no son más que palabras to so le prazne besede
tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti

palacio moški spol palača, kraljevski grad, kraljevi dvor; dvorjani

dama de palacio dvorna dama
las cosas de palacio van despacio velikim gospodom se ne mudi

palaestra -ae, f (gr. παλαίστρα)

1. borilnica, borišče, telovadnica: Pl., Varr., V., Cat., Mercurium (kip) in privatā palaestrā posuit Ci., palaestrā uti N. v borilnico zahajati, p. nitida, uncta O. (enalaga, ker so si nagi borilci mazali telesa z oljem); metaf. vadišče, šola za govorništvo: Ci. (De orat. 1, 98 ); šalj. o kurbišču (javni hiši): Pl., Tert.

2. meton. borjenje, borba, boriteljska (rokoborska) umetnost (spretnost), rokoborba, telovadba: periculum facere in palaestra Ter., ephebus palaestrae dare operam coepit N., discere palaestram Ci., palaestrae peritus Q.

3. metaf.
a) vaja, veščina, šola, umetnost: adiuvat palaestram = histrionem Ci., Phalereus non tam armis institutus, sed palaestrā Ci. ne po sodni praksi, ampak šolsko izobražen, habuit vires agrestes ille quidem atque horridas sine nitore ac palaestra Ci., nitidum genus verborum, sed palaestrae magis et olei quam huius civilis turbae ac fori Ci., in quo non motus hic habeat palaestram quandam Ci. se ne kaže šolanost, habuit vires agrestes ille quidem atque horridas, sine nitore ac palaestrā Ci. brez izpiljenosti in šolanosti, numerus … quasi quandam palaestram et extrema lineamenta orationi attulit Ci. določen umetniški pečat.
b) umetnost = umetno dejanje, umetni obrat, umetnija, trik: utemur eā palaestrā Ci. ep.

palātum -ī, n

1. nebo, odprta usta:
a) kot orodje govora, prehranjevanja: Luc., Cat., Plin., Lucan., Gell., idr., artivit linguam in palatum Nov. fr., palato extremo atque intimo terminatur Ci., balba feris annoso verba palato H., totum … os et palatum sale defricato Col., haec ulcera … palatum totumque os occupant Cels., neque malis molui neque palatis pinsui Pomp., oleas albas … novas … propter amaritudinem respuit palatum Varr., dum (sc. Epicurus) palato quid sit optimum iudicat Ci., qui sentimus sucum, lingua atque palatum Lucr., hoc (sc. pavone) potius quam gallina tergere palatum H., sicco torquet sitis ora palato Pr., nec tamen ignavo stupuerunt verba palato O., nec sine lingua nec sine palato loqui Ci., obserare palatum Cat. usta zapreti = molčati, palata docta et erudita Col., nigra subest udo tantum cui lingua palato, reice V., dare membra boum palato O. jesti, voluptatem palato percipere Ci.
b) kot okušalo in sredstvo presoje: Mart., Q., Iuv. idr., neque ostrea illa magna Baiana quivit palatum suscitare Varr., hoc est non modo cor non habere, sed ne palatum quidem Ci., palatum subtile H., piscibus … quae natura … foret … ante meum nulli patuit quaesita palatum H., non … exacuet torpens sapor ille palatum O., obsonatores, quibus dominici palati notitia subtilis est Sen. ph., erudita palata fastidire docuit fluvialem lupum Col., Divi Augusti iudiciorum ac palati peritissimum e libertis Plin.

2. meton. obok, svod: caeli palatum, ut ait Ennius Ci.

Opomba: Starejša soobl. palātus -ī, m: Ci.

pálec (prst, mera) pouce moški spol

palec na nogi (gros) orteil moški spol
imeti pod palcem avoir beaucoup d'argent, être riche
sesati si palec sucer son pouce
vrteti palce (v brezdelju) se tourner (ali se rouler) les pouces, se les rouler
težko mu gre (denar) izpod palca il ne dépense pas facilement son argent, familiarno il est dur à la détente

palestinien, ne [-stinjɛ̃, ɛn] adjectif palestinski

Palestinien masculin Palestinec