Franja

Zadetki iskanja

  • svét (-á) m

    1. mondo, universo; terra:
    star kot svet vecchio come Matusalemme
    stvarjenje sveta la creazione del mondo
    spoznavati svet conoscere il mondo
    lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

    2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
    duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
    naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

    3. (del zemeljske površine) area, zona:
    gorat, hribovit svet zona montuosa
    raven svet zona pianeggiante

    4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
    organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
    rastlinski svet le piante, la flora
    ribji svet i pesci
    živalski svet gli animali, la fauna

    5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
    čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
    podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

    6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
    antični svet il mondo antico
    moderni, sodobni svet il mondo moderno

    7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
    svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
    svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

    8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
    moški, ženski svet gli uomini, le donne
    mladi svet i giovani
    strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
    slovanski svet gli slavi

    9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
    odpovedati se svetu rinunciare al mondo

    10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
    svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
    star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
    pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
    pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
    pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
    pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
    spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
    pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
    živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
    ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
    spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
    rel. oni svet l'aldilà
    politika mu je tuj svet di politica non s'intende
    raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
    pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
    filoz. čutni svet il mondo sensibile
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo
  • svét (-a -o)

    A) adj.

    1. rel. santo, sacro:
    Sveti Duh Spirito Santo
    sveta družina Sacra Famiglia
    Sveta dežela Terrasanta
    sveta pesem inno sacro
    sveta maša santa messa
    sveta podoba immagine sacra
    sveti oče il santo padre, il pontefice
    Sveti sedež la Santa Sede
    Sveto pismo Sacre Scritture
    sveto leto anno santo
    sveto olje olio santo
    sveto rešnje telo eucaristia
    Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

    2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
    sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
    (indijska) sveta krava vacca sacra
    romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

    3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
    zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

    4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
    bil je svet človek era un sant'uomo

    5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
    sveti mir santa pace
    to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sveta podobica santino
    Sveti oficij Sant'Offizio
    rel. sveta vojna guerra santa
    inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
    videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
    šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
    popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
    inter. sveta nebesa! santo cielo!
    med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
    hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
    zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

    B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
    Vsi sveti Ognissanti
    Najsvetejše il Santissimo
  • svetlíkati se (-am se) imperf. refl. lampeggiare, sfavillare, risplendere; gatteggiare:
    kovinsko svetlikati se risplendere di luce metallica
    sonce se svetlika izza oblakov di dietro le nuvole risplende il sole
  • svetlôba (-e) f luce (tudi fiz. ), chiaro:
    oddajati, razprševati svetlobo emanare, disperdere la luce
    svetloba in tema la luce e le tenebre
    dnevna, jutranja svetloba la luce del giorno, la luce mattutina
    naravna, umetna svetloba luce naturale, artificiale
    sončna svetloba la luce del sole
    hitrost svetlobe la velocità della luce
  • svetováti conseiller quelqu'un, donner un (bon) conseil à quelqu'un

    dati si svetovati od koga se faire conseiller par quelqu'un, consulter quelqu'un
    svetovati komn kaj conseiller quelque chose à quelqu'un
    ne pusti si svetovati il ne se laisse pas conseiller, il ne reçoit de conseil de personne
    tu je težko svetovati la situation semble sans reméde (ali sans issue, inextricable), il sera difficile de se tirer (ali de sortir) de cette impasse, le cas est difficile (ali embarrassant)
  • svetováti aconsejar (komu kaj a alg a/c)

    dati si svetovati od tomar consejo de, dejarse aconsejar por
    svetujem Vam, da mu pišete le aconsejo que le escriba
    tu je težko svetovati en esto es difícil aconsejar
  • svetóven du monde, mondial, universel, international

    svetovno čudo merveille ženski spol du monde
    svetovno gibanje mouvement mondial
    svetovno gospodarstvo économie mondiale
    svetovna gospodarska konferenca conférence économique internationale
    svetovna gospodarska kriza crise économique mondiale
    svetovni jezik langue universelle
    svetovna literatura littérature universelle
    svetovni mir paix ženski spol du monde (ali mondiale, filozofija universelle)
    svetovno mnenje opinion mondiale
    svetovno morje océan moški spol
    svetovni nazor conception ženski spol du monde, idéologie ženski spol, idées qu'on a sur le monde
    svetovna politika politique mondiale
    svetovni položaj situation mondiale
    svetovno potovanje tour moški spol du monde
    svetovni požar conflagration universelle
    svetovni prestiž, sloves réputation (ali renommée) mondiale (ali universelle), prestige international
    svetovna produkcija production mondiale
    svetovno prvenstvo championnat moški spol du monde
    svetovna razstava exposition universelle
    svetovni rekord record mondial
    svetovni rekorder détenteur moški spol du record mondial
    svetovna sila puissance mondiale
    svetovna sindikalna zveza fédération syndicale mondiale
    svetovna trgovina commerce mondial, échanges internationaux
    svetovna vojna guerre mondiale
    prva (druga) svetovna vojna Première (Deuxième) Guerre mondiale
    Svetovna zdravstvena organizacija Organisation mondiale de la santé (O.M.S.)
    svetovna zgodovina histoire universelle
    svetovna zveza union internationale
  • svetóven (-vna -o) adj. mondiale:
    svetovne zaloge nafte le scorte mondiali di petrolio
    svetovni mir la pace mondiale
    svetovna gospodarska kriza la crisi dell'economia mondiale
    svetovno gospodarstvo l'economia mondiale
    svetovna tržišča i mercati mondiali
    svetovni jezik lingua mondiale
    šport. svetovno prvenstvo campionato mondiale
  • svíla (-e) f tekst.

    1. seta:
    umetna, surova svila seta artificiale, greggia
    pren. ženske so bile oblečene v svilo le signore portavano abiti di seta
    balonska svila seta impregnata
    svila za podlogo seta per fodere

    2. filo di seta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tekst. obtežiti svilo caricare la seta
    degumirana svila seta sgommata
    japonska svila seta giapponese
    motana svila seta cruda
    padalska svila seta per paracadute
    prava svila pura seta
    šantung, taft svila sciantung, taffetà
  • svínec (-nca) m

    1. kem. piombo (Pb):
    taliti svinec fondere il piombo
    rudnik svinca miniera di piombo
    kovček težak, kot bi bil iz svinca una valigia pesante come il piombo
    pog. zastrupiti s svincem avvelenare col piombo
    s svincem okovana palica bastone con la punta di piombo

    2. pren. (svinčenka) pallottola (di piombo), piombo:
    dobiti svinec v trebuh essere ferito al ventre
    svinec mu je legel na veke aveva le palpebre pesanti dal sonno
    metal. mehki, trdi svinec piombo puro, piombo all'antimonio
  • svínja (-e) f

    1. (samica prašiča) scrofa, troia, maiala; ekst. maiale:
    zaklati svinjo ammazzare il maiale
    kruljenje svinje il grugnito del maiale

    2. vulg. porcaccione, porco, fetente

    3. metal. bava, sbavatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. metati bisere svinjam gettare le gemme ai porci
    delati s knjigo kot svinja z mehom non aver nessun riguardo per i libri
    pog. podati se komu kot svinji sedlo essere un pugno nell'occhio (di vestito, accessorio e sim.)
    zool. pl. svinje suidi (sing. -e) (Suidae)
    divja svinja cinghiale (Sus scropha)
    agr. pitovna svinja maiale da ingrasso
    prasna svinja scrofa madre
  • svinjáti (-ám) imperf.

    1. sporcare, insudiciare, imbrattare:
    svinjati po tleh, po stenah sporcare il pavimento, imbrattare le pareti
    pren. svinjati koga, svinjati po kom diffamare, calunniare, discreditare qcn.

    2. (nespodobno govoriti) dire porcherie, scemenze, parlare sconcio

    3. svinjati s kom trattare male qcn.
  • svít lueur ženski spol , clarté ženski spol

    jutranji svit aube ženski spol, petit jour, pointe ženski spol (ali point moški spol) du jour
    o prvem svitu à la pointe (ali au point, au lever) du jour, au petit jour
    lunin svit clair moški spol de lune
    pred svitom avant le (lever du) jour
  • svítati se se faire jour

    svita se le jour commence à poindre, le jour point (ali se lève), il commence à faire jour
    svita se mi (figurativno) je commence à y voir (plus) clair (ali à comprendre)
  • svobôden (-dna -o) adj. libero:
    svobodni ljudje in sužnji uomini liberi e schiavi
    svobodne države paesi liberi
    hist. Svobodno tržaško ozemlje (STO) Territorio Libero di Trieste (TLT)
    svobodno gibanje libera circolazione
    svobodno oblikovanje cen libera formazione dei prezzi
    svobodna trgovina libero commercio
    svoboden prevod traduzione, versione libera
    biti svoboden essere celibe, nubile
    pren. pustiti komu svobodno pot lasciare a qcn. di decidere di testa propria
    sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
    svobodna carinska cona zona franca
    svobodna konkurenca libera concorrenza
    svobodna luka porto franco
    svobodni poklic libera professione
    jur. svoboden preudarek discrezione, discrezionalità
    lit. svobodni verz verso libero
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • svoječásen d'alors, de cette époque, d'autre fois, de jadis, de ce temps-là

    svoječasen lastnik le propriétaire d'alors
    govoriti o svoječasnem položaju parler de la situation de cette époque
  • syllabus [silabüs] masculin silabus, spisek (seznam) naukov, ki jih je obsodila katoliška cerkev

    le Syllabus silabus papeža Pija IX. iz leta 1864
  • syllepse [silɛps] féminin, grammaire sklad po pomenu in ne po slovničnih pravilih

    syllepse de nombre sklad po številu (npr.: minuit sonnèrent polnočje odbila, 12 udarcev!)
    syllepse de genre sklad po (naravnem) spolu (npr.: la sentinelle s'iquiéta le premier straža (= stražar) se je prva vznemirila)
  • sylvestre [silvɛstrə] adjectif gozden

    le pin sylvestre gozdni bor
    plante sylvestre gozdna rastlina