svét (-á) m
1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni
2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale
3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante
4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna
5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica
6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno
7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica
8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi
9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo
10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo
Zadetki iskanja
- svét (-a -o)
A) adj.
1. rel. santo, sacro:
Sveti Duh Spirito Santo
sveta družina Sacra Famiglia
Sveta dežela Terrasanta
sveta pesem inno sacro
sveta maša santa messa
sveta podoba immagine sacra
sveti oče il santo padre, il pontefice
Sveti sedež la Santa Sede
Sveto pismo Sacre Scritture
sveto leto anno santo
sveto olje olio santo
sveto rešnje telo eucaristia
Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini
2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
(indijska) sveta krava vacca sacra
romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa
3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile
4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
bil je svet človek era un sant'uomo
5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
sveti mir santa pace
to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sveta podobica santino
Sveti oficij Sant'Offizio
rel. sveta vojna guerra santa
inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
inter. sveta nebesa! santo cielo!
med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)
B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
Vsi sveti Ognissanti
Najsvetejše il Santissimo - svetlíkati se (-am se) imperf. refl. lampeggiare, sfavillare, risplendere; gatteggiare:
kovinsko svetlikati se risplendere di luce metallica
sonce se svetlika izza oblakov di dietro le nuvole risplende il sole - svetlôba (-e) f luce (tudi fiz. ), chiaro:
oddajati, razprševati svetlobo emanare, disperdere la luce
svetloba in tema la luce e le tenebre
dnevna, jutranja svetloba la luce del giorno, la luce mattutina
naravna, umetna svetloba luce naturale, artificiale
sončna svetloba la luce del sole
hitrost svetlobe la velocità della luce - svetováti conseiller quelqu'un, donner un (bon) conseil à quelqu'un
dati si svetovati od koga se faire conseiller par quelqu'un, consulter quelqu'un
svetovati komn kaj conseiller quelque chose à quelqu'un
ne pusti si svetovati il ne se laisse pas conseiller, il ne reçoit de conseil de personne
tu je težko svetovati la situation semble sans reméde (ali sans issue, inextricable), il sera difficile de se tirer (ali de sortir) de cette impasse, le cas est difficile (ali embarrassant) - svetováti aconsejar (komu kaj a alg a/c)
dati si svetovati od tomar consejo de, dejarse aconsejar por
svetujem Vam, da mu pišete le aconsejo que le escriba
tu je težko svetovati en esto es difícil aconsejar - svetóven du monde, mondial, universel, international
svetovno čudo merveille ženski spol du monde
svetovno gibanje mouvement mondial
svetovno gospodarstvo économie mondiale
svetovna gospodarska konferenca conférence économique internationale
svetovna gospodarska kriza crise économique mondiale
svetovni jezik langue universelle
svetovna literatura littérature universelle
svetovni mir paix ženski spol du monde (ali mondiale, filozofija universelle)
svetovno mnenje opinion mondiale
svetovno morje océan moški spol
svetovni nazor conception ženski spol du monde, idéologie ženski spol, idées qu'on a sur le monde
svetovna politika politique mondiale
svetovni položaj situation mondiale
svetovno potovanje tour moški spol du monde
svetovni požar conflagration universelle
svetovni prestiž, sloves réputation (ali renommée) mondiale (ali universelle), prestige international
svetovna produkcija production mondiale
svetovno prvenstvo championnat moški spol du monde
svetovna razstava exposition universelle
svetovni rekord record mondial
svetovni rekorder détenteur moški spol du record mondial
svetovna sila puissance mondiale
svetovna sindikalna zveza fédération syndicale mondiale
svetovna trgovina commerce mondial, échanges internationaux
svetovna vojna guerre mondiale
prva (druga) svetovna vojna Première (Deuxième) Guerre mondiale
Svetovna zdravstvena organizacija Organisation mondiale de la santé (O.M.S.)
svetovna zgodovina histoire universelle
svetovna zveza union internationale - svetóven (-vna -o) adj. mondiale:
svetovne zaloge nafte le scorte mondiali di petrolio
svetovni mir la pace mondiale
svetovna gospodarska kriza la crisi dell'economia mondiale
svetovno gospodarstvo l'economia mondiale
svetovna tržišča i mercati mondiali
svetovni jezik lingua mondiale
šport. svetovno prvenstvo campionato mondiale - svíla (-e) f tekst.
1. seta:
umetna, surova svila seta artificiale, greggia
pren. ženske so bile oblečene v svilo le signore portavano abiti di seta
balonska svila seta impregnata
svila za podlogo seta per fodere
2. filo di seta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tekst. obtežiti svilo caricare la seta
degumirana svila seta sgommata
japonska svila seta giapponese
motana svila seta cruda
padalska svila seta per paracadute
prava svila pura seta
šantung, taft svila sciantung, taffetà - svínec (-nca) m
1. kem. piombo (Pb):
taliti svinec fondere il piombo
rudnik svinca miniera di piombo
kovček težak, kot bi bil iz svinca una valigia pesante come il piombo
pog. zastrupiti s svincem avvelenare col piombo
s svincem okovana palica bastone con la punta di piombo
2. pren. (svinčenka) pallottola (di piombo), piombo:
dobiti svinec v trebuh essere ferito al ventre
svinec mu je legel na veke aveva le palpebre pesanti dal sonno
metal. mehki, trdi svinec piombo puro, piombo all'antimonio - svínja (-e) f
1. (samica prašiča) scrofa, troia, maiala; ekst. maiale:
zaklati svinjo ammazzare il maiale
kruljenje svinje il grugnito del maiale
2. vulg. porcaccione, porco, fetente
3. metal. bava, sbavatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le gemme ai porci
delati s knjigo kot svinja z mehom non aver nessun riguardo per i libri
pog. podati se komu kot svinji sedlo essere un pugno nell'occhio (di vestito, accessorio e sim.)
zool. pl. svinje suidi (sing. -e) (Suidae)
divja svinja cinghiale (Sus scropha)
agr. pitovna svinja maiale da ingrasso
prasna svinja scrofa madre - svinjáti (-ám) imperf.
1. sporcare, insudiciare, imbrattare:
svinjati po tleh, po stenah sporcare il pavimento, imbrattare le pareti
pren. svinjati koga, svinjati po kom diffamare, calunniare, discreditare qcn.
2. (nespodobno govoriti) dire porcherie, scemenze, parlare sconcio
3. svinjati s kom trattare male qcn. - svít lueur ženski spol , clarté ženski spol
jutranji svit aube ženski spol, petit jour, pointe ženski spol (ali point moški spol) du jour
o prvem svitu à la pointe (ali au point, au lever) du jour, au petit jour
lunin svit clair moški spol de lune
pred svitom avant le (lever du) jour - svítati se se faire jour
svita se le jour commence à poindre, le jour point (ali se lève), il commence à faire jour
svita se mi (figurativno) je commence à y voir (plus) clair (ali à comprendre) - svobôden (-dna -o) adj. libero:
svobodni ljudje in sužnji uomini liberi e schiavi
svobodne države paesi liberi
hist. Svobodno tržaško ozemlje (STO) Territorio Libero di Trieste (TLT)
svobodno gibanje libera circolazione
svobodno oblikovanje cen libera formazione dei prezzi
svobodna trgovina libero commercio
svoboden prevod traduzione, versione libera
biti svoboden essere celibe, nubile
pren. pustiti komu svobodno pot lasciare a qcn. di decidere di testa propria
sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
svobodna carinska cona zona franca
svobodna konkurenca libera concorrenza
svobodna luka porto franco
svobodni poklic libera professione
jur. svoboden preudarek discrezione, discrezionalità
lit. svobodni verz verso libero - svój (svôja -e)
A) adj.
1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra
2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione
3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori
4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola
5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto
6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento
7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina
8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli
9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto
10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio
B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari - svoječásen d'alors, de cette époque, d'autre fois, de jadis, de ce temps-là
svoječasen lastnik le propriétaire d'alors
govoriti o svoječasnem položaju parler de la situation de cette époque - syllabus [silabüs] masculin silabus, spisek (seznam) naukov, ki jih je obsodila katoliška cerkev
le Syllabus silabus papeža Pija IX. iz leta 1864 - syllepse [silɛps] féminin, grammaire sklad po pomenu in ne po slovničnih pravilih
syllepse de nombre sklad po številu (npr.: minuit sonnèrent polnočje odbila, 12 udarcev!)
syllepse de genre sklad po (naravnem) spolu (npr.: la sentinelle s'iquiéta le premier straža (= stražar) se je prva vznemirila) - sylvestre [silvɛstrə] adjectif gozden
le pin sylvestre gozdni bor
plante sylvestre gozdna rastlina