Franja

spōnsiō -ōnis, f (spondēre)

1. slovesna obljuba: voti Ci. slovesna zaobljuba, sklenitev slovesne zaobljube, slovesno narejena zaobljuba, sponsio appellatur omnis stipulatio promissioque Paul. (Dig.).

2. (kot držpr. t.t. pri pogodbah, zavezah, sklepanju miru idr.) slovesno narejena (sklenjena) obljuba, slovesna obveza, slovesno dana beseda, slovesno dano poroštvo (jamstvo, garancija), slovesno (dano) zagotovilo, slovesna pogodba, tudi osebna pogoditev, osebni sporazum, osebno doseženo soglasje, tj. pogodba, ki jo kak državni uradnik (oblastnik) sklene s kako državo na svojo roko: Icti. idr., sponsione se obstringere L., per indutias sponsionem faciunt, uti certo die legati domo proficiscerentur S. sklenejo slovesno pogodbo, se slovesno pogodijo, non … foedere pax Caudina, sed per sponsionem facta est L., sponsionem acceptam facere (dopustiti, dovoliti) Ci.

3. (kot jur. t.t.) sodna obveza ali pogodba, medsebojni (vzajemni) sodni dogovor, dogovor ali sporazum pred sodnikom, stipulacija, nekaka stava v civilni pravdi, narejena med strankama glede resničnosti njunih trditev; po tej obvezi oz. dogovoru je morala stranka, ki je pravdo izgubila, nasprotni stranki plačati stavljeno denarno vsoto: Val. Max., Petr. idr., qua sponsione pronuper tu exactus es Pl., sponsionem mille nummûm facere cum aliquo Ci. skleniti s kom dogovor za 1000 sestercijev, dogovoriti se s kom za sodno stavo za 1000 sestercijev, cum sponsionem fecisset, ni vir bonus esset Ci. ko je (bil) izjavil, da hoče plačati dogovorjeno denarno vsoto, če ni … , sponsione aliquem lacessere Ci. poz(i)vati koga na sodno stavo, spodbuditi koga k sodni stavi (o tožniku), vincere sponsione Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožniku), toda: vincere sponsionem Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožencu); metaf. o nesodnih stavah: sponsionibus (sc. inter Cleopatram et Antonium) factis Plin., Cleopatra sponsione provocavit insumere se posse in una cena HS centies Macr.; meton. pri takih stavah položena (stavljena) denarna vsota: appellabatur et pecunia et quae desponsa erat sponsa; quae pecunia inter se contra sponsum rogata erat, dicta sponsio Varr.

sponzorirati glagol
(finančno podpirati) ▸ szponzorál, támogatDoločene stroške krije moj klub, v glavnem pa me morajo sponzorirati moji starši. ▸ Bizonyos költségeket a klubom fedez, de főleg a szüleim támogatnak.
Ampak režiserja ne bo nihče sponzoriral z avtom kot kakšnega športnika! ▸ De a rendezőt senki sem szponzorálja autóval, mint ahogy egy sportolót!
Vsi želijo sponzorirati samo uspešne in uveljavljene športnike. ▸ Mindenki csak a sikeres és befutott sportolókat szeretné szponzorálni.
Obstaja sedem vlad, ki sponzorirajo mednarodni terorizem, in ameriški viri naštevajo kakih štirideset terorističnih skupin. ▸ Hét olyan kormány van, amely a nemzetközi terrorizmust szponzorálja, az amerikai források pedig mintegy negyven terrorcsoportot sorolnak fel.

spoon¹ [spu:n] samostalnik
žlica; predmet žličaste oblike (npr. veslo); vrsta palice za golf
(= spoon bait) blestivka
pogovorno bedak, tepec
ameriško, sleng zaljubljenec

dessert spoon žlica srednje velikosti
egg-and-spoon race tekma v teku, pri kateri udeleženci nosijo jajce v žlici
table-spoon namizna žlica (normalne velikosti)
tea-spoon (čajna) žlička
wooden spoon zgodovina lesena žlica, ki so jo (v Cambridgeu) dajali najslabšemu na izpitu iz matematike
to be spoons on s.o. ameriško biti zateleban v koga, noreti za kom
to be born with a silver spoon in one's mouth figurativno roditi se kot bogataš
he must have a long spoon that sups with the devil nevarno je z vragom buče saditi, z bikom se ni bosti

spoštovati glagol
1. (ceniti) ▸ tisztel, megbecsül, felnéz vkireLjudje ga spoštujejo, ker je pošten. ▸ Az emberek tisztelik, mert becsületes.
Vedno spoštuje svoje občinstvo in zanj ustvarja. ▸ Mindig tiszteli a nézőközönségét, és számukra alkot.

2. (upoštevati) ▸ tiszteletben tart, betartPri delu spoštujemo zakon o varovanju osebnih podatkov. ▸ A munka során betartjuk a személyes adatok védelméről szóló törvényt.To so hišna pravila in treba jih je strogo spoštovati. ▸ Ez a házirend, és szigorúan be kell tartani.Okusi so različni, kar je treba spoštovati. ▸ Az ízlések különböznek, amit tiszteletben kell tartani.

spot² [spɔt] prehodni glagol
napraviti pisano z lisami, s pikami; zamazati
figurativno omadeževati; očistiti (kaj) od madežev (često out)
pogovorno zapaziti, prepoznati, odkriti narodnost kake osebe
pogovorno napovedati (zmagovalca konjske dirke); postaviti na določeno mesto, plasirati; zadeti (tarčo)
vojska točno lokalizirati

to spot a criminal odkriti, izslediti hudodelca
he spotted him at once as an American takoj ga je prepoznal kot Amerikanca
neprehodni glagol
zamazati se, dobiti madeže

that material will spot in the rain to blago bo dobilo madeže v dežju
white linen spots easily belo platno se hitro zamaže

spóved (-i) f rel. confessione:
opraviti spoved fare la confessione, confessarsi
ekst. povedati vse kot pri spovedi dire tutto apertamente
(sveta) spoved il sacramento della confessione
ekst. imeti s kom dolgo spoved parlarsi chiaro, senza peli sulla lingua

spozna|ti se (-m se)
spoznati se na kaj etwas/viel verstehen von, Bescheid wissen, na neko stroko: bewandert sein in, seine Sache verstehen
spoznati se na kaj kot krava na orglice/kot zajec na boben davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag
spoznati se na … -kundig sein
(na pravne zadeve rechtskundig sein, na vreme wetterkundig sein)
ne spoznati se na … -unkundig sein
(na pravne zadeve rechtsunkundig sein)

sprejémati to receive

ona sprejema (goste, obiske) enkrat na teden she receives once a week, (ob torkih Tuesday is her at-home day)
dajati je slajše kot sprejémati it is more blessed to give than to receive ➞ sprejeti

sprožil|ec moški spol (-ca …)

1. der Auslöser
delovati kot sprožilec Auslösefunktion haben

2. tehnika der Drücker; (sprožilno stikalo) der Bedienungsschalter; pri orožju: der Abzug (sprednji Druckpunktabzug)

spugna

A) f

1. spužva, goba:
spugna artificiale umetna spužva
bere come una spugna pren. piti kot žolna
diventare una spugna pren. premočiti se do kože
passare la spugna su qcs., dare un colpo di spugna su qcs. pren. kaj pozabiti

2. ekst. frotir:
gettare la spugna šport predati borbo; pren. priznati poraz, neuspeh

3. kem.
spugna di platino platinska goba

4. miner. (spugnone) plovec

B)
spugne f pl. zool. spužve (Porifera)

spurcō -āre -āvī -ātum (spurcus) (u)mazati, zamazati, onečediti (onečejati), onesnažiti (onesnaževati), (o)madeževati, ognusiti, (o)grditi: Pl., Prud., Dig., forum Ci.; metaf. kot adj. pt. pf. spurcātus 3 umazan, omadeževan, oskrunjen, pogršan, tudi nesramen: senectus spurcata impuris moribus Cat., helluo spurcatissimus Ci.

spurius 3 (verjetno izposojenka iz etr., morda sor. s spurium ali (verjetneje) s spurcus)

1. nezakonski, spočet zunajzakonsko (izven zakona, zunaj zakonske zveze); nav. kot subst. spurius -iī, m nezakonski otrok, pankrt, fáčuk, kurbič, kurbin otrok (sin) = gr. πορνογενής, tj. otrok neznanega očeta in nizke kurbe (nothus = gr. νόϑος pa je otrok znanega očeta in kake priležnice, postranski otrok, priležniški otrok, bastard, mulček): G., Dig., impares enim nuptiae et praeterea in villa sine testibus et patre non consentiente factae legitimae non possunt videri ac per hoc spurius iste nascetur Ap., quid Tarentini, quos Lacedaemone profectos spuriosque vocatos accipimus? Iust. Kot nom. propr. Spurius (okrajšano Sp.) -iī, m Spúrij, rimsko ime, npr. Spurius Cassius, Spurius Maelius L. Spurij Kasij, Spurij Melij.

2. metaf. nepristen, nepravi, lažen, ponarejen: versus Aus., vates Aus. slab.

squāma -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

1. živalska luska, luskina: alias (sc. animantes) squamā videmus obductas Ci., tractu squamae crepitantis O.; o ribjih luskah: Plin., Cl.; o kačjih luskah: V., O.; o čebeljih luskah: V.; meton. riba: hoc pretium sqamam? Iuv.

2. metaf. (o stvareh, podobnih živalskim luskam)
a) o luskah oklepa: Sil. idr., Rutulum thoraca indutus aënis horrebat squamis V., duplici squama lorica V. z dvojno vrsto lusk; podobno: quem (sc. equum) pellis aënis … squamis auro conserta tegebat V.
b) okujina: squama ferri Cels., Plin. železna okujina, aeris ali Cypria Plin. ali aeris Cyprii Cels. bakrena (medena) okujina; squama aeris, uporabljana kot odvajalno sredstvo (klistir, dristilo): Cels.
c) specularium lapidum squama luska zemeljskega stekla: Plin.
d) squama milii prosena luska (luščina): Plin.
e) squama in oculis mrena na očeh: Plin.
f) „luskavost“ = neuglajenost, trdota, rodost: squama sermonis Celtici Sid.

square¹ [skwɛ́ə]

1. samostalnik
matematika kvadrat; četverokotnik; četverokoten trg z drevjem ali obkrožen s stanovanjskimi poslopji
ameriško četverokoten blok hiš, obkrožen od štirih ulic; polje na šahovnici; kotnik, oglomer, naprava v obliki črke L ali T za dobivanje ali preverjanje pravih kotov
matematika kvadratno število; površinska mera (100 kvadratnih čevljev)
vojska četverokotna razporeditev vojakov, karé; črke, razporejene v četverokotniku tako, da navpično in vodoravno dajejo iste besede
sleng malomeščan, buržuj, filister

by the square točno, natančno
on the square pravokotno; figurativno odkrito, pošteno, lojalno, fair
out of square ne pod pravim kotom, figurativno ne takó kot običajno, ne v redu
magic square magični kvadrat
T-square, L-square ravnalo v obliki črke T, L
two squares up ameriško dva bloka hiš naprej (dlje, dalje)
to act on the square figurativno pošteno (lojalno) ravnati
to be on the square biti prostozidar; vojska defilirati za pregled
to raise to a square matematika kvadrirati

2. pridevnik (squarely prislov)
kvadraten, četverokoten, četveroogeln, štirioglat, ki je pod pravim kotom (to k, do)
pravokoten; oglat; četveren
matematika kvadraten
figurativno odkrit, jasen, brez ovinkov ali namigovanj; reden, urejen, pošten, pravičen, vrl, iskren; popoln, temeljit, izdaten (obrok), obilen; močan, plečat, širok(ih pleč); pomemben; ki je plačal dolg, uredil račune, se je poravnal (with z)
poravnan, bot
sleng staromoden, filistrski

all square neodločen rezultat (tekme)
square all around pravičen do vsakogar
square bracket oglati oklepaj
square dance kvadrilja, četvorka (ples)
square corner pravi kot (ogel)
a square deal pošten postopek
a square foot kvadratni čevelj (površinska mera)
square iron četverokotno železo
a man of square frame čokat možakar
the square man in the square hole figurativno pravi mož na pravem mestu
a square meal izdaten, obilen jedilni obrok, obed
square measure ploščinska, površinska mera
a square number kvadratno število
a square peg in a round hole oglat klin v okrogli luknji, figurativno oseba, ki po svoji sposobnosti ne ustreza svojemu (službenemu) položaju, svojemu poslu
square root matematika kvadratni koren
a square refusal jasna, gladka odklonitev
square timber četverooglato otesan les
to be square with all the world biti v složnosti z vsemi ljudmi; nikomur ne biti nič dolžan
I expect a square deal pričakujem pošten, pravičen postopek
to get square with s.o. poravnati račune s kom, poplačati koga, biti bot s kom
to get things square urediti svoje stvari
to make accounts square poravnati račune
that makes us squares tem sva bot
he met me with a square refusal gladko mi je odklonil
I put everything square before I left preden sem odpotoval, sem vse spravil v red

3. prislov
pravokotno, pod pravim kotom
figurativno spodobno, odkrito, pošteno
ameriško naravnost, direktno, gladko

fair and square odkrito in pošteno
he hit him square on the nose naravnost po nosu ga je udaril
to play square pošteno igrati (ravnati)

squelettique [skəlɛtik] adjectif okostnjaški; figuré zelo zmanjšan, maloštevilen

d'une maigreur squelettique okostnjaške mršavosti
compagnie féminin squelettique (militaire) zelo zmanjšana, maloštevilna četa
exposé masculin squelettique preveč shematičen ekspozé
différentes pièces féminin pluriel squelettiques razni kosi okostnjaka
il est squelettique on je suh kot okostnjak

sráčji (-a -e) f di, della gazza:
govoriti s sračjim glasom parlare con voce stridula, querula
stanovanje kot sračje gnezdo un appartamento tutto sottosopra
sračje gnezdo na glavi capelli arruffati, scarmigliati
esej je pravo sračje gnezdo il saggio è un autentico guazzabuglio

srájca chemise ženski spol

flanelasta srajca chemise de flanelle
mašna srajca (religija) aube ženski spol
moška (ženska) srajca chemise d'homme (de femme)
mrežna srajca chemise en cellular
spalna srajca chemise de nuit
verižna srajca cotte ženski spol (ali chemise) de mailles
črne srajce (fašisti) chemises noires
v sami srajci (brez suknjiča) en manches (ali en bras) de chemise
dati svojo zadnjo srajco donner jusqu'à sa dernière chemise
menjati svoje mišljenje kot srajco changer d'opinion comme de chemise
obleči si srajco mettre (ali passer, enfiler) sa chemise
sleči si srajco ôter (ali enlever, retirer) sa chemise
preobleči (si) srajco changer de chemise
do srajce koga sleči (figurativno) mettre quelqu'un sur la paille, dépouiller quelqu'un complétement
še srajce ne imeti na sebi (figurativno) n'avoir même pas une chemise à se mettre
izdelovalec srajc, trgovec s srajcami chemisier moški spol
gumb (ovratnik) pri srajci bouton moški spol (col moški spol) de chemise
tovarna srajc fabrique ženski spol de chemises, chemiserie ženski spol
trgovina s srajcami chemiserie ženski spol, magasin moški spol de chemises

srájca (-e) f obl. camicia:
bombažasta, svilena, volnena, najlonska srajca camicia di cotone, di seta, di lana, di nailon
črtasta srajca camicia a righe
karirasta srajca camicia a scacchi
ruska srajca rubasca
škrobljena srajca camicia inamidata
spalna srajca camicia da notte
srajca s kratkimi rokavi camicia a maniche corte
srajce camiceria (per uomo, donna)
tako je občutljiv za tujo stisko, da bi še srajco slekel è così sensibile al bisogno altrui che darebbe persino la camicia
pog. biti, držati (skupaj) kot rit in srajca essere culo e camicia con qcn.
polit. črne, rjave srajce camicie nere (fascisti), camicie brune (nazisti)
šalj. ljubljanska srajca lubianese, lubianese patocco
obl. safari srajca camicia sportiva
hist. železna srajca cotta di maglia
PREGOVORI:
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

srájca camisa f

flanelasta srajca camisa de franela
moška (ženska) srajca camisa de caballero (de señora)
spalna srajca camisón m; camisa de noche
črne srajce (fašisti) fascistas m pl
mašna srajca (rel) alba f
mrežna srajca camiseta f de malla
spokorna srajca (rel) cilicio m
verižna srajca cota f de malla
v (sami) srajci (brez suknjiča) en mangas de camisa
dati svojo zadnjo srajco dar hasta la camisa
menjati svoje mišljenje kot srajco cambiar de opinión como de camisa
obleči (sleči) si srajco ponerse (quitarse) la camisa
preobleči (si) srajco mudarse la camisa
koga do srajce sleči (fig) arruinar por completo a alg, fam dejar sin camisa a alg
še srajce ne imeti na sebi (fig) no tener ni camisa que ponerse, ser un descamisado
izdelovalec, -lka srajc camisero m, -ra f
številka (širina) srajce número m de camisa
trgovina, tovarna srajc camisería f
ovratnik (gumb) pri srajci cuello m (botón m) de camisa

srak|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Elster
modra sraka živalstvo, zoologija die Blauelster
morska sraka živalstvo, zoologija (školjkarica) der Austernfischer
figurativno krasti kot sraka stehlen wie ein Rabe