Franja

Zadetki iskanja

  • príti venir ; (prispeti) llegar

    priti z letalom (z ladjo, z vlakom, z avtom, z avtobusom) venir en avión (en barco, en tren, en coche, en autobús)
    zopet priti volver
    priti bliže acercarse; aproximarse
    pridi sem! ¡ven aquí!, ¡ven acá!
    pridimo k stvari ¡vengamos al caso!
    to mi pride kot nalašč eso me viene clavado
    prideš kot poklican llegas muy oportunamente
    priti kot poklicano, kot nalašč venir rodado
    naj pride, kar hoče! venga lo que viniere, pase lo que pase
    priti do cilja alcanzar su objetivo, lograr la finalidad
    priti med ljudi tratar con la gente, (govorica) extenderse
    priti si na jasno o čem poner (ali sacar) en claro a/c
    kako pridem do ...? ¿por dónde se va a...?
    priti h komu venir a casa de alg
    priti na dan llegar a descubrirse, llegar a saberse
    prišlo mu je na misel, (da ...) tuvo la idea de (nedoločnik), se le ocurrió... (nedoločnik)
    priti iz mode pasar de moda
    priti v nevarnost exponerse a un peligro
    priti ob kaj perder a/c, quedar privado de a/c
    priti ob življenje perder la vida, morir, perecer
    ne priti z mesta (ne se premakniti) no moverse del sitio, no avanzar; (fig tudi) no adelantar
    priti v poštev ser tomado en consideración
    priti na pomoč venir en ayuda
    priti na okus tomar gusto (za kaj a a/c)
    priti na svoj račun realizar un beneficio, fig quedar satisfecho
    priti do pretepa llegar a las manos
    če pride do vojne si estalla la guerra
    priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
    priti čemu na sled descubrir la pista de a/c
    priti iz takta perder el compás; fig desconcertarse
    priti pred sodnika comparecer ante el juez
    priti na svet venir al mundo, nacer
    prišel sem na vrsto ha llegado mi turno
    priti zopet k zavesti volver en sí, recobrar el conocimiento
  • pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.

    1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
    pritisniti na gumb premere il bottone
    lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
    pritisniti na zavore schiacciare il freno

    2. stringere:
    pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto

    3. pren. premere; serrare; spingere:
    pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
    pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
    pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro

    4.
    pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
    pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse

    5. pren. incalzare:
    draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
    mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
    pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
    pren. pritiskati ob tla deprimere
    vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
    šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
    pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
    pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
    pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
    pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
    pritisniti glasneje cantare più forte
    pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
    pritisniti koga na srce abbracciare qcn.
  • pritlikavec samostalnik
    1. lahko izraža negativen odnos (oseba s telesno okvaro) ▸ törpe, törpenövésű [ember]
    grbavi pritlikavec ▸ púpos törpe
    dvorni pritlikavec ▸ udvari törpe
    označiti za pritlikavca ▸ törpének minősít
    V družini je najstarejši med petimi otroki in edini pritlikavec. ▸ A családban az öt gyermek közül ő a legidősebb és az egyetlen törpenövésű.

    2. (kar je majhno ali nepomembno) ▸ törpe, töpörtyű
    O Evropski uniji lahko trdimo, kar smo v preteklosti govorili o Nemčiji: je ekonomski velikan in politični pritlikavec. ▸ Az Európai Unióról ugyanazt állíthatjuk, mint a múltban Németországról: hogy gazdasági óriás és politikai törpe.

    3. (o zvezdah) ▸ törpecsillag
    Rdeči pritlikavec je hladnejši kot Sonce, planetova orbita pa je manjša od Zemljine. ▸ A vörös törpecsillag hidegebb a Napnál, a bolygó pályája pedig szűkebb a Földénél.

    4. (pravljično bitje; škrat) ▸ manó, törpe
    V prvi različici pa se Krpan po odhodu z Dunaja sreča s kraljem pritlikavcev, ki mu pomaga rešiti kraljestvo. ▸ Az első változatban, miután elhagyta Bécset, Krpan találkozik a törpekirállyal, aki segít neki megmenteni a királyságot.
    Spomnil se je svojih prijateljev, gozdnih pritlikavcev, in je odšel k njim, da bi mu pomagali. ▸ Eszébe jutottak a barátai, az erdei manók, és elment hozzájuk segítségért.

    5. (o majhni rasti, pasmi) ▸ törpe
    Za pritlikavce nasploh velja, da so izredno učljivi in pametni psi. ▸ A törpekutyákra általánosan érvényes, hogy kivételesen tanulékonyak és okosak.
  • pritoževáti se pritožití se to complain (komu o, nad čim to someone about something, of something); to appeal against, to lodge an appeal against; to make complaints to someone about something

    pismeno pritoževáti se, pritožití se to complain in writing, to file a grievance; (tarnati) to lament
    ne morem (ne smem) pritoževáti se, pritožití se (figurativno, godrnjati, nergati) I can't (I mustn't) grumble
    nimaš vzroka, da se pritožuješ you've no reason to complain
    pritožil se je na pošto zaradi tega he complained of it at the post office
  • priver [prive] verbe transitif odvzeti (quelqu'un de quelque chose komu kaj), odtegniti

    se priver de quelque chose prostovoljno se odreči, se odpovedati čemu; odtrgati si
    être privé de quelque chose biti brez česa
    priver quelqu'un de ses droits civils, de sa liberté odvzeti komu njegove državljanske pravice, njegovo prostost
    priver un enfant de dessert odtegniti otroku poobedek
    elle a dûse priver pour élever ses enfants pritrgavala si je od ust, da bi vzgojila svoje otroke
    elle ne se prive pas de vous dénigrer ona se ne more vzdržati, da vas ne bi črnila
  • privilege1 [prívilidž] samostalnik
    privilegij, posebna pravica, prednost, izjemnost

    britanska angleščina bill of privilege pravica plemiča, da mu sodijo njemu enaki
    writ of privilege listina o priznanju posebnih pravic
    ameriško privilege of lot pravica do izbire
    to grant a privilege to dati komu posebne pravice
    breach of privilege prestop pooblastila, kršitev pravic
    privilege of Parliament (poslančeva) imuniteta
    pravno privilege of self defence pravica do samoobrambe
    ekonomija privilege tax koncesioniran davek
  • privíti to turn down

    privíti radio to turn the radio down; (plin, da manj gorí) to turn down
    privíti z vijakom to screw down, to screw (na on)
    privíti ključavnico na vrata to screw a lock on a door
    privíti se h komu to snuggle up (close) to someone
  • privoščíti ne pas envier , (komu iz srca) être content (pour quelqu'un de tout son cœur)

    ne privoščiti komu kaj envier quelque chose à quelqu'un
    ne privoščiti komu sreče être jaloux du bonheur de quelqu'un, ne pas souffrir de voir quelqu'un heureux
    privoščiti si kaj s'offrir, se payer quelque chose, se régaler de quelque chose, se permettre, se payer le luxe de
    prav vse si privoščiti ne se priver de rien, ne se laisser manquer de rien, ne rien se refuser
    privoščim mu, da je uspel je suis content pour lui qu'il ait réussi
    to je razkošje, ki si ga ne morem privoščiti c'est un luxe que je ne peux pas m'offrir
    ne privošči si nobenega počitka il ne s'accorde aucun repos
    to mu privoščim (ironično) c'est bien fait pour lui
  • privréči (-vŕžem) perf. aggiungere:
    k plačilu privreči desettisočak pagato il debito, aggiungere un biglietto da diecimila
  • prizadévati si (se) to strive; to try hard; to endeavour; to take pains; to apply oneself (to)

    na vso moč si prizadévati si (se) to try (ali to do) one's best, to strive with all one's might
    prizadévati si (se) za uspeh to strive for success
    prizadeval si je, da bi (kot) prvi prišel tja he strove to get there first
  • prizna|ti2 (-m) priznavati kako dejanje, ravnanje: eingestehen, vero, grehe: bekennen; zločin, greh ipd.: gestehen; pravo gestehen, ein Schuldbekenntnis ablegen, sich schuldig bekennen, na obravnavi: schuldig plädieren, geständig sein
    figurativno priznati, da ima kdo prav (jemandem) recht geben
    priznati, da ( ni bilo tako ) zugeben
    ne priznati, da ( se je kaj zgodilo ) nicht wahrhaben wollen
    priznati svoje grehe ein Sündenbekenntnis ablegen, Sünden bekennen
    moram priznati, da je … (er) ist zugegebenermaßen
    to mu je treba priznati das [muß] muss ihm der Neid lassen
  • priznáti priznávati (dolg) to acknowledge, to recognize; (krivdo, napako, itd.) to confess, to concede, to own up; (dopuščati) to admit, to make admission; (odobriti) to ratify, arhaično to avouch; (pravico, pravo) to concede a claim, to give someone his (ali her) due; to do justice to

    priznáti, priznávati koga za... to own someone for...
    ne priznáti, priznávati za svojega, za svoje to disown someone, something
    priznal mi je, da... he admitted to me that...
    odkrito priznáti, priznávati to admit frankly
    priznáti, priznávati otroka to recognize a child as one's own, to admit paternity
    priznáti, priznávati za (kot) svoje to acknowledge as one's own
    priznaj vendar! own up!
    priznam svojo zmoto I admit I was wrong
    vse priznáti, priznávati to confess everything, (žargon) to come clean, to own up, to cough it up
    priznáti, priznávati zločin to confess to a crime
    priznam, da nisem imel prav I acknowledge that I was wrong
    priznavajo, da so to vedeli že prej they admit that they knew it before
    priznáti, priznávati se za krivega to admit one's guilt
    priznáti, priznávati se za premaganega to concede victory
    ne hoteti priznáti, priznávati to disclaim, to disavow, to deny
    to mu je treba priznáti, priznávati you have to grant him that
    treba je, mora se priznáti, priznávati, da... it must be admitted (ali conceded) that...
    priznáti, priznávati krivdo, priznáti, priznávati se za krivega to plead guilty
    priznam, da bo treba premagati še mnogo težav I admit that we shall have to overcome many difficulties
    rade volje priznamo usluge, ki nam jih je izkazal we readily acknowledge the services he has rendered us
    priznáti, priznávati svoj poraz to admit defeat
  • priznáti (-znám) | priznávati (-am) perf., imperf.

    1. confessare, ammettere, concedere; abs. žarg. cantare:
    priznati zločin confessare un reato
    priznati krivdo confessare una colpa
    priznati svojo napako ammettere il proprio errore
    priznam, da sem se zmotil concedo di aver sbagliato
    prisilili so ga k priznanju l'hanno fatto cantare
    pren. priznati krivdo za fare ammenda di

    2. riconoscere, ammettere:
    priznavati eksistenco Boga riconoscere l'esistenza di Dio
    priznati izvršeno dejstvo riconoscere il fatto compiuto

    3. jur. riconoscere, ratificare, convalidare, omologare:
    priznati dolg riconoscere un debito
    priznati za sina riconoscere un figlio naturale
    šport. priznati rekord, izid tekme omologare un record, una partita
    jur. priznati veljavnost sodbe delibare una sentenza
    priznati za sposobnega approvare qcn.
    priznati zakonitost česa legalizzare qcs.
  • priznava|ti2 (-m) priznati dejanje, stanje: eingestehen; pravo kaznivo dejanje: geständig sein
    ne priznavati pravo leugnen, verleugnen
    ne priznavati, da je (tako) nicht wahrhaben wollen
  • prō1 (iz indoev. *proH- (lativ osnove per(o)- oddaljen); prim. sor. skr. prá- pred, zelo, prā-tár zgodaj, pratarám dalje, gr. πρό pred, πρό-τερος sprednji, prejšnji, πρωί zgodaj, zarana, praslovansko *pra- prejšnji, prek(o), sl. pra- [prim. pra-ded, prvi, pravi], lit. pra- prek(o), skozi = sl. pro- (predpona; prim. pro-da(ja)ti), got. fra- in far- = stvnem. fir-, nem. ver-)

    A. adv. kot prepona

    1. pred, prej, izza, naprej, dalje (prim. prod-ire, prod-igere, pro-cedere, pro-cidere, pro-cumbere, proferre, pro-avus idr.).

    2. za kaj, za to: prod-esse idr.

    3. za = namesto: pro-fecto („kar stoji namesto dejanja“, dejstvo); v tvorbah pro-consul ali pro-praetor (iz pro consule, pro praetore) idr.

    4. v primer(jav)i s čim, primerno: prout, proquam.

    B. praep. z abl.

    I.

    1. pred čim, pri glag. premikanja na videz pred kaj; pro = s hrbtom obrnjen proti predmetu, ante = z licem obrnjen proti predmetu: sedens pro aede Castoris Ci., pro curiā L., pro portis in statione erant C., stabat pro litore classis T. pred obrežjem = ob obrežju; od tod copias … pro vallo (oppido) collocaverat C. pred nasipom (taborom (ostrogom), mestom); tako tudi: pro castris copias producere C. peljati pred tabor (ostrog) = čete peljati in razvrstiti pred tabor (ostrog).

    2. spredaj na čem ali v čem: pro suggestu loqui C. (spredaj) na odru (tribuni), v zboru, na zborovanju, pro tribunali Ci., statio est pro opere L. (spredaj) na okopih, pro contione L., T. pred skupščino, na skupščini, ob (na) zbor(ovanj)u, pro rostris Suet., pro tectis saxa mittere S. stoječ (spredaj) na strehah = s streh.

    3. metaf. za koga, kaj = v obrambo koga, česa, v korist komu, čemu: pro libertate loqui L., dicere pro aliquo Ci., poenas capere pro aliquo S., pro patriā mori H., dimicare pro legibus, pro libertate, pro patriā Ci., haec cum contra legem proque lege dicta essent L., hoc non modo non pro me (ne le ne meni v korist), sed contra me (meni v škodo) est potius Ci., orationes pro se et in alios L., metuo, ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie Ci.

    II.

    1. za koga, kaj = namesto: pro vallo carros obiecerant C., pro sertis atque aeneis (sc. loricis) linteas dedit N., fremens plebs centum pro uno dominos factos L., pro consule esse Ci. biti namestnik v provinci, biti prokonzul, pro praetore venire Athenas Ci. kot namestnik, kot propretor, quaestor pro praetore in Hispaniam missus est L. (od tod besedi proconsul, propraetor; prim. tudi pod prō quaestore), pro collegio L. v imenu.

    2. kakor, kot, za kaj (o istosti): pro patre esse alicui C., hostibus pro sociis uti S., se pro cive gerere Ci., pro perfugā venire C., pro victis abierunt L., ab insciis pro noxiis conciduntur N., pro certo scire L. zagotovo, pro viso renuntiare C. kot videno, kot dejstvo, pro seditione reserat Cu. toliko kot upor, pro damnato esse Ci. biti toliko kot obsojen, dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju prič povedati, kot (zaslišana) priča izpovedati, facit hoc pro amico C. kot prijatelj, pro amicis L. kot prijatelji, prijateljsko, se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan = izvrševati dolžnosti in pravice državljana.

    3. za kaj = v (kot) povračilo, v (kot) poplačilo česa: pro meritis gratiam referre N., pro beneficiis plurimum alicui debere C., pro frumento pecuniam solvere Ci., pro vecturā solvere Ci.

    III.

    1. po, v primer(jav)i z (s), primerno čemu, proti čemu: agere pro viribus Ci., pro virili parte Ci., pro tempore et pro re C. po času in okoliščinah, glede na čas in okoliščine, pro portione (gl. portio) L. = pro ratā parte C. v določenem razmerju, pro se quisque Ci. vsak po svojih močeh, vsak zase, pro hominis dignitate amplo funere extulit N., aliquem pro dignitate laudare Ci.

    2. po = zaradi, vsled: pro tuā prudentiā, pro tuo amore L., pro imperio Ter. oblastno, zapovedljivo, zapovedujoče, pro eo, quanti te facio Ci. ep. po tem (= glede na to), kolikor te spoštujem, po mojem spoštovanju do tebe; lahko tudi pro eo ac ali atque ali quam prav tako (toliko) kakor: pro eo ac debui Sulpicius in Ci. ep. = po svoji dolžnosti, pro eo est atque … Icti., pro eo, ac si Ci. ali atque si Icti. ali quasi Icti. prav tako, kakor (kot) (da) bi, pro eo, quod Ci. ker tedaj, pro eo ut = prout Ci. potem kakor.

    3. po, z (s) = na pobudo, po posredovanju koga, česa: fieri pro tribuno aedilem L., ut pro suffragio renuntiaretur Ci., pro praede litis vindiciarum cum satis accepisset Ci.

    Opomba: V zloženkah je o besede pro nav. dolg, kratek je le pred vokali (prŏ-avus, prŏ-inde), včasih pred f (prŏ-fānus, prŏ-fundus) in skoraj vedno v gr. besedah (npr. prŏ-logus = gr. πρόλογος, redko prō-logus).
  • probable [prɔbabl] adjectif verjeten

    il est probable que ... verjetno je, da ...
  • probable verjeten

    ¡no es probable! malo je verjetno, da se bo to zgodilo!
  • probèsjediti -īm (ijek.), probèsediti -īm (ek.) spregovoriti: sjedi malo da probesjedimo sedi, da kaksno rečeva
  • problém (-a) m

    1. problema:
    odkriti, opisati, razčleniti, rešiti, zastaviti problem scoprire, descrivere, analizzare, risolvere, impostare un problema
    družbeni, filozofski problemi problemi sociali, filosofici
    matematični problem problema matematico
    lahek, nerešljiv problem un problema facile, insolubile

    2. problema; quesito, questione:
    problem (italijanskega) juga la questione meridionale
    otrok je postal splošen problem il bambino è diventato un problema per tutti
    to narediti pa res ni problem (farlo) è un'inezia, una cosa da nulla
    kako boš to naredil, je tvoj problem come te la sbrigherai è affar tuo
  • procēdere v. intr. (pres. procēdo)

    1. iti, hoditi naprej:
    procedere a passo d'uomo iti korakoma
    procedere oltre nadaljevati pot

    2. pren. nadaljevati:
    procedere nel discorso nadaljevati izvajanje
    procediamo con ordine naprej po vrsti

    3. pren. napredovati:
    tutto procede a gonfie vele vse gre kot po maslu

    4. ravnati, delati:
    procedere da galantuomo ravnati pošteno

    5. izvirati, izhajati

    6. admin. začeti, začenjati; opraviti, izvršiti:
    procedere all'esecuzione di qcs. začeti izvedbo česa

    7. pravo sprožiti postopek; sodno preganjati:
    procedere contro qcn. sprožiti postopek zoper koga