Franja

certō -āre -āvī -ātum (certus) pravzaprav odločiti (odločevati), od tod

1. bojevati se, boriti se: vi et armis Ci., utrum igitur utilius... armis cum hoste certare an venenis? Ci., c. de imperio cum populo romano Ci., c. de principatu armis T., proelio C., S., bello L., T., acie V.; v pass.: Romani sic habuere... cum Gallis pro salute, non pro gloria certari S., multo mutuoque certatum est sanguine Vell., die, quo Bedriaci certabatur T. ko se je bila odločilna bitka, multum certato pervicit T. po dolgotrajnem boju; pren.: cum scelere nobis certandum est Ci., aequitas certat cum iniquitate Ci.; pesn. trans.: certatus nobis orbis Sil. za katerega smo se bojevali.

2. pren.
a) z besedami se bojevati = prepirati se, pričkati se, prerekati se: verbis, oratione L., certatum est maledictis inter eos L., vilem certare ob hircum H., c. cum usuris fructibus praediorum Ci. z dohodki zemljišč; pesn. trans.: certata lite deorum Ambracia O. za katero so se bogovi prepirali.
b) pred sodiščem razpravljati, obravnavati, pravdati se: de sponsione certare, iure certare, suis legibus, iudicio aequo, de hereditate c. Ci., foro si res certabitur H., certandae multae dies advenit L. rok javne razprave o globi.
c) bojevati se, boriti se = kosati se, poganjati se za kaj, tekmovati, tekmujoč si prizadevati: c. cursu cum aequalibus S., vobiscum de amore rei publicae certant Ci., c. de virtute Cu., parsimoniā cum ultimis militum L., verrimus aequora certantibus remis V.; z dat.: solus tibi (s teboj) certat Amyntas V., certant cygnis ululae V., z inf.: Lucr., Sen. ph., Sil., Stat., Plin. iun., certat Phoebum superare canendo V., neque vincere certo V., hunc... turba Quiritium certat... tollere honoribus H., aequales certat superare legendo O., c. evadere Cu. — Dep. soobl. certor -āri -ātus sum: Hyg., It., Vulg.

certus 3 (cernere) (od)ločen, od tod

1. sklenjen, odločen: quando id certum atque obstinatum est L., opponere turmas... certa est sententia Turno V.; sicer le v zvezi certum est (alicui) z inf. = sklenjeno je: sibi certum esse a iudiciis causisque discedere Ci., certum est igni circumdare muros V., luce aggredi certum est Cu.; v zvezi s sopomenkami: certum est deliberatumque, quae ad causam pertinere arbitror, omnia dicere Ci., certum atque decretum est non dare signum L., z ACI: quorum virtuti belli fortuna pepercit, eorundem me libertati parcere certum est Enn. ap. Ci.; abs.: certumne est tibi? certum Pl.; occ. (enalaga) o osebah odločen, gotov, pripravljen: Aeneas certus... fluctus secabat V., nec sat certa diu, patriis an cederet armis Sil.; z inf.: illa certa mori V. pripravljena umreti, Caesar certus procul urbe degere T., c. fugere Plin. iun.; z gen.: certus fugae Plin. iun.; z gen. gerundii ali gerundivi: certus eundi V., O., c. desciscendi, relinquendae vitae T.

2. določen, odločen, ustanovljen, gotov: certus ac definitus locus Ci., certa dies (rok) Ca., N., V., L., Suet., certam diem observare Ci., fore in armis certo die Ci. na določeni dan, iudicium est pecuniae certae, arbitrium incertae Ci., certus locus, certa lex, certum tribunal, quo hoc reservetur Ci., certo tempore Ci., certo tempore anni Plin., ali subst. certo (sc. tempore) anni T., certum pretium finitumque tempus Suet., vectigal certum, quod stipendiarium dicitur Ci., res omnes certis et propriis vocabulis nominare Ci. s pravimi in značilnimi imeni, certus gradus Ci. odmerjen, po taktu, c. arbores Lucr., sunt certi denique fines H., linguae certa loquentes O. jasno, razločno; od tod occ. o osebah kot poudarjeni quidam = neki: hac lege dari vobis nihil, condonari certis hominibus omnia Ci., tudi v zvezi s quidam: certae quaedam dicendi leges Q.

3. gotov = zanesljiv, pravi, stalen, verodostojen, neizpodbiten
a) o osebah: Pl., Val. Fl., Sil., amicus Enn. ap. Ci., Ci., certum hominem mitteret N., unum ex hominibus certis, ex quibus omnia comperi, reperiebam Ci., c. accusator Ci., auctor N., Sen. tr., Q., T., certis auctoribus comperisse Ci., certissimus auctor V., certus enim promisit Apollo H. nelažni; kot subst. certī -ōrum, m zanesljivi ljudje: certos apud latera collocare S. ap. Serv., certos praeficere N., per litora certos dimittam V.
b) o abstr. in stvareh: Pr., Lucr., Tib. idr., fides H., O., Cu., Val. Fl., Plin. iun., spes Pl., H., O. trdno upanje, spes certissima Ci. ep., c. iudicium N., argumenta, testimonia certiora Ci., signum amoris certissimum Ci., c. receptus C., certiorem capessere fugam L., c. tempestas Ci. ep., ventus Auct. b. Afr., hasta V. ali sagitta H. ki gotovo zadene, manus Q. trdna, stanovitna, certo iactu tela exhaurire T., certissima vectigalia Ci., certis nominibus pecuniam debere Ci. v zavarovanih postavkah; subst. neutr. pl.: certa maris T. varna vožnja po morju.

4. gotov = dognan, očiten, poznan, nedvomen: patre certo nasci Ci. od zakonskega očeta, certior res Ci., intra parietes tuos hostem certissimum habes Ci., certissimus peculatus Ci., deûm certissima proles V., c. ius Q.; subst. neutr. pl.: certa amittimus, dum incerta petimus Pl., de quo dum certa dicam, breviter attendite Ci., incerta pro certis malle S., certa opperiri T. Pogosto neutr. certum (kot adj., subst. in adv.): quid ad haec Quinctius? sane nihil certum Ci., an certius quicquam obici potest? Ci., nihil invenies magis hoc certo certius Pl.; pogosto v reklih: certum est gotovo je, dognano je: Pl., satin' hoc certum est? certum Ter.; z odvisnim vprašanjem: certum est, quid e lege censoria debeant Ci., est certum, quid respondeam Ci., neque... certi quid esset, explorari poterat C., nihil certi est, cuius populi ea classis fuerit L. nič gotovega (trdnega) se ne ve; z ACI: Cu., Ulp. (Dig.); z de: cum de altero intellectu certum est, de altero dubium Q.; certum scire za gotovo (trdno) vedeti (= vedeti, da je kaj gotovo, vedeti kaj gotovega): senem quoad exspectatis vostrum? non certum scio Ter.; z de: Ter., de Oropo opinor, sed certum nescio Ci. ep.; z odvisnim vprašanjem: Ci. ep.; z ACI: Val. Max.; certum habere za gotovo (trdno) vedeti: Ci. ep., S., Q., Suet.; z odvisnim vprašanjem in obenem z de: Ci. ep., z ACI: certum habeo te imprudentiā labi L.; toda pro certo habere aliquid imeti kaj za gotovo; z acc., ACI ali odvisnim vprašanjem: Ci., Matius ap. Ci., L.; v pomenu za gotovo, za trdno tudi v zvezah: certum affirmare z ACI: L.; certum cognoscere: Auct. b. Alx.; certum comperire z ACI: Auct. b. Hisp.; certum inveniri non potest z odvisnim vprašanjem: C.; non certum traditur z odvisnim vprašanjem: L.; certum respondere: Ci.; pro certo scire z odvisnim vprašanjem: L.; pro certo negare aliquid: Ci.; pro certo putare aliquid: Matius in Ci. ep.; pro certo polliceri: pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci.; pro certo affirmare: quis enim rem tam veterem pro certo affirmet? L; pro certo dicere: nihil, quod pro certo dicere audeam Ci., nec enim hunc ipsum mundum pro certo rotundum esse dicitis Ci.; pro certo ponere aliquid: L.; pro certo creditur z NCI: pro certo creditur (Catilina)... vacuam domum scelestis nuptiis fecisse S.; pro certo esse: Q.; ad certum redigere na gotovo postaviti: si id ante dubium fuerit, legatorum... verba ad certum redegisse L., donec ad certum redigatur, vanusne hic timor noster fuerit an verus; certum ali certius facere alicui aliquid ali z odvisnim vprašanjem: razbistriti, pojasniti (pojasnjevati) komu kaj: Pl.; certum, adv. za gotovo, za trdno, zares: nondum enim certum constituerat Ci., quod mi obsit clare certumque locuto H., c. vigilans H. zares bdeč.

5. enalaga (o osebah) dobro vedoč, obveščen, prepričan o čem, v svesti si česa: num quid nunc es certior? Pl., certus incerta pericula lustret? O., hoc tamen ipso debueram scripto certior esse tuo O., certo certior contendit ad... domum Ap.; z objektnim gen.: certus consilii Sen. ph., T., eventūs, exitii, spei T., damnationis Suet.; z de: c. de sua genitura Suet.; z ACI: Gell., certi sumus perisse omnia Ci. ep.; od tod certiorem esse ex aliquo obveščen, uverjen biti po kom: quanta sit... Caesaris ira,... ex me certior esse potes O. moreš na meni spoznati; tako tudi: fac me, ut sim certus, an recte... Gell.; pesn. certum facere aliquem obvestiti (obveščati) koga o čem, naznaniti (naznanjati), sporočiti (sporočati) komu kaj: Pl., V., O.; z gen.: consilii sui O.; z odvisnim vprašanjem: face me certum, quid tibi sit Pl.; v klas. prozi le komp. certiōrem facere aliquem (v enakih pomenih), pass. certiōrem fierī: Pl, Ter., cum certum sciam faciam te paulo ante certiorem Ci. ep., praefectos certiores necessitatis suae fecit Cu.; z de: nos de Pilia et Aticca certiores faciet Ci. ep., de Germanorum discessu per exploratores certiores facti C.; z ACI: certiorem te faciunt P. Africanum Karthagine deleta simulacrum Dianae maioribus suis restituisse Ci., Haedui... Caesarem certiorem faciunt sese... non facile ab oppidis vim hostium prohibere C., per litteras certior factus provinciam Numidiam Mario datam S., litteris eum certiorem feci id agi, ut... N.; z odvisnim vprašanjem: eos Verres certiores facit, quid opus esset Ci., a quo factus Vibullius certior, quae res in Piceno gererentur C.; s finalnim stavkom: milites certiores facit, paulisper intermitterent proelium C. naroči vojakom, naj prekinejo bitko. — Od tod

I. adv. certē

1. gotovo, resnično, zares, nedvomno, brez dvoma: Pl., Ter., V., Cat., certe scio Ci. gotovo vem = gotovo je, da vem, si enim scit, certe illud eveniet, sin certe eveniet, nulla fortuna est Ci., addit haec, quae c. vera sunt Ci., certius explorare L., si reperire vocas amittere certius O.

2. (pritrjevalno) gotovo, v resnici, res: si licuit, sicuti c. licuit Ci., feciset c., si sine dedecore potuisset Ci., Apollinis signum ablatum c. non oportuit Ci. je bilo zares nepotrebno.

3. (v odgovorih) da, gotovo, zares, seveda, kajpada: vis in foro versata est? certe Ci., quid enim diceres? damnatum? certe non! Ci. num quisnam est vestrum? certe nemo! Ci.

4. (včasih omejevalno) saj vendar, vsaj, pač: speravi, etiam si honos noster vobis vilior fuisset, salutem c. caram futuram Ci., dies vere natalis aut c. salutaris C., tuae coniugis, bonae feminae, locupletis quidem c. pater Ci., difficile est de omnibus confirmare, sed tamen est c., quod respondeam Ci., c. ego S.

— II. adv. neutr. sg. certō (za)gotovo, nedvomno: certo comperi Ter., nihil ita exspectare quasi c. futurum Ci., certo certius nosse virum Eccl.; v potrjevalnih odgovorih: liberum ego te iussi abire? certo Pl. gotovo da; večinoma v reklu certō sciō za gotovo vem, za trdno vem: Pl., Ter., Ci., S. (prim. certe scio).

cērula -ae, f (demin. cēra) košček voska: c. miniata ali miniatula Ci. ep. rdeče črtalo, rdečilo, s katerim so starodavniki črtali napačna mesta v spisih, cerulas tuas miniatulas illas extimescebam Ci. ep. tvojega rdečega črtala = tvoje kritike.

cervārius 3 (cervus) jelenji: venenum Plin. strupeni sok neke rastl., s katerim so mazali puščice, lupus c. Plin. jelenji volk = ris (po drugih šakal).

cervelle [sɛrvɛl] féminin možgani (kot snov, kot jed), možganovina; figuré glava, razum, um

c'est une cervelle légère, évaporée to je lahkomiselnež, človek brez možganov
tête féminin sans cervelle lahkomiseln, nerazsoden človek
avoir une cervelle de lièvre biti pozabljiv, imeti slab spomin
brûler la cervelle à quelqu'un koga ubiti s strelom v glavo
se brûler la cervelle, se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
se creuser la cervelle glavo si beliti
se mettre quelque chose dans la cervelle nekaj si v glavo vtepsti
rompre la cervelle à quelqu'un (figuré, familier) komu s hrupom glavo razbijati
cela me trotte dans la cervelle (familier) to mi hodi po glavi

cesar (pre)nehati; ugasniti, prestati; opustiti

cesar de correr nehati teči
en su empleo prenehati s službo(vanjem), pustiti službo
cesar los trabajos prenehati z delom
sin cesar neprestano
¡cesar fuego! (voj) ustaviti ogenj!

cesarjev pridevnik
(o vladarju) ▸ császár, császáréS pogodbo se je Bohemond strinjal, da bo postal cesarjev vazal in da bo branil cesarstvo, kadar bo to potrebno. ▸ A szerződésben Bohemond beleegyezett abba, hogy a császár hűbérese lesz, és szükség esetén megvédi a birodalmat.
Na tem položaju je podpiral cesarjeve interese in postal njegov ožji svetovalec. ▸ Ebben a pozícióban támogatta a császár érdekeit, és a legközelebbi tanácsadója lett.

cēssō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. cēdere)

1. pravzaprav zaostajati, od tod obotavljati se, odlašati, odlagati, muditi se, kasneti: haud quaquam etiam cessant Ter. do zdaj še ne izostajajo, do zdaj še ne morejo biti tu, nisi forte ego vobis... cessare nunc videor, cum bella non gero Ci., strenuus homo et numquam cessans Cu., quodsi cessas aut strenuus anteis, nec tardum opperior nec praecedentibus insto H., et properare loco et cessare H., cessans morbus H. dolgotrajna, quid tua fulmina cessant? O., cessata tempora O., Sil. zamujeni čas; brezos.: Ter., quia ab hoste est cessatum L., nec cessatum est ab his Cu.; z notranjim objektom: quidquid (kolikor časa) apud durae cessatum est moenia Troiae V. Skladi: z in in abl.: nunquam cessare in studio suo Ci. popustiti, odnehati, quod nunc cessatum in officio est L., in iis cessat ira deae L. izostaja, c. in excolenda gloria Cu.; s samim abl.: muliebri audaciā c. L. premalo... drznosti kazati; pesn.: z in in acc.: cessas in vota precesque...? V. kasniš z obljubami in prošnjami...?; z inf.: ego hinc migrare cesso Pl., quid cessat hic dare praecepta? Ci., quid cessatis regis inimicum occidere? Cu.; pogosto kot poziv: cur cessas? quid cessas? quid cessatis? ali samo cessas? Ter., Tib., Cu., Sen. ph. zakaj se obotavljaš (obotavljate)? pojdite vendar! pojdite že! cessas alloqui? Ter. nagovori ga vendar! quid mori cessas? umri vendar! umri že! occ. jur. zamuditi, izostati = ne priti ob pravem času na sodišče: Dig., culpāne quis an aliqua necessitate cessasset Suet.

2. odnehati, prenehati, popustiti (popuščati) v čem, mirovati za nekaj časa: ne cessaret per hibernorum tempus L., quia oculorum cessabat usus Cu., cessantibus luminibus Front., quod earum fiduciā cultura agrorum cessaret Suet., repentina morte consulis cessans honor Suet. izpraznjena častna služba; z a(b): non die umquam cessaverunt ab opere L., nullum tempus cessabat a novae cladis spectaculo L. ni bil brez..., nullus dies cessat ab aliqua re Suet. ne mine dan brez...; pogosto v pass. brezos.: nihil c essatum est ab apparatu operum L., nec cessatum ab armis est neque naviter pugnatum L., si a privilegiis parentum cessaretur T.; (redko) z abl. gerundii: c. loquendo It. nehati govoriti, z inf.: non cessat detrahere Ci. neprenehoma znižuje, non cessavit criminari Suet. neprenehoma je dolžil, non (nec) cessare s quoad = ne mirovati, dokler ne: nec cessasse, quoad omnem regiae stirpis subolem deleret Iust.; v pass. s quin: nec cessatum... est, quin... invicem se trucidarent Iust.; occ. biti brezposeln, praznovati, počivati, mirovati: cur tam multos deos nihil agere et cessare patitur? Ci., si quid cessare potes, requiesce sub umbra V., cessabimus unā Pr. hočemo skupaj praznovati, cessatum ducere curam H. poslati počivat = uspavati, utešiti, haud tanto cessabit discrimine rerum V. (o Junoni), cessant pedes Ph., desertis cessant sacraria lucis Pr., cessasse Letoidos aras O. so bili brez žrtev, grave suspenso vomere cesset opus Tib.; pesn. z dat.: tua non aetas umquam cessavit amori Pr. se je neprestano vdajala ljubezni; (o poljih) počivati, v prahi pustiti: Lucan., tonsas cessare novales V., c. in annum tertium Plin., cessata arva O.; (o denarju) ne(po)rabljen ležati: G. (Dig.); (o razmerah, poseb. jur. o zakonih, sodbah, odredbah idr.) ne veljati, ne spoštovati se, ne izvajati se, odpasti (odpadati): cessat ergo sacrorum haec ratio (vzrok) Arn., cessat actio iniuriarum, cautio, edictum, poena edicti, arbitrium iudicis, legatum, revocatio Icti.; subst. pt. pr. cessantium partes Paul. (Dig.) deleži odpadajočih volilojemalcev.

cest|a [é] ženski spol (-e …)

1. die Straße (plužiti räumen, posipati streuen, pometati fegen)
na cesti auf der Straße
po cesti hoditi, voziti: auf der Straße
-straße (avtomobilska Autostraße, betonska Betonstraße, cestninska Mautstraße, dovozna Einfahrtsstraße, enosmerna Einbahnstraße, evropska Europastraße, glavna Hauptstraße, gorska Bergstraße/Gebirgsstraße, gozdna Forststraße, čez gorski prelaz [Paßstraße] Passstraße, hitra Schnellstraße, magistralna Bundesstraße/Fernstraße, makadamska Staubstraße, obalna Kaistraße/Uferstraße, občinska Gemeindestraße, obvozna hitra Umgehungsschnellstraße, podeželska Landstraße, prečna Querstraße, prednostna Vorrangstraße/Vorfahrtstraße, rimska Römerstraße, s serpentinami Serpentinenstraße, stranska Nebenstraße/Seitenstraße, tranzitna Durchfahrtsstraße/Transitstraße, vinska Weinstraße, vzporedna Parallelstraße, zunaj naselij Freilandstraße)
krožna cesta die Ringstraße, der Ring, der Gürtel
čiščenje cest die Straßenreinigung
gradnja cest der Straßenbau
gradnja cest in poti der Wegebau
služba za vzdrževanje cest der Straßendienst
hrup s ceste der Straßenlärm
ime ceste der Straßenname
rob ceste der Straßenrand
na robu ceste am Straßenrand
trasiranje ceste die Straßenführung
uporabnik ceste der Straßenbenützer
urad za ceste das Straßenamt/Straßenbauamt
plužiti ceste die Straßen räumen
hoja po levi/desni strani ceste das Linksgehen/Rechtsgehen
prometne oznake nad cesto die Schilderbrücke
čez cesto prodaja: außer Haus/über die Straße
na cesti auf der Straße/in der Straße
dela na cesti die Straßenarbeiten
stanje na cesti/cestah der Straßenzustand
lega na cesti avto: die Straßenlage
prodaja na cesti der Straßenverkauf/Straßenhandel
figurativno biti na cesti brez službe/stanovanja: auf der Straße liegen/sitzen/stehen
figurativno iti na cesto demonstrirati/prostituirati se: auf die Straße gehen
figurativno poslati na cesto na prostituiranje: auf die Straße schicken
figurativno vreči na cesto auf die Straße setzen/werfen
gledati na cesto okno/soba: zur Straße liegen/auf die Straße gehen
s ceste von der Straße (weg)
sredi ceste auf offener Straße

2.
astronomija Rimska cesta die Milchstraße

césta (public) road, (v mestu, vasi) street; way; ZDA (široka v velemestu) avenue

deželna césta highway, main road, VB highroad, trunk road, arterial road
glavna césta highway, highroad (between towns); high street, ZDA main street
državna césta, avtomobilska cést motorway, ZDA expressway, superhighway; (široka prehodna) thoroughfare, ZDA artery
césta v Oxford the Oxford road, the road to Oxford
stranska césta side road, (v mestu) side street
makadamizírana césta macadamized road
prometna, živahna césta busy (ali crowded) street
javna césta public road
asfaltirana césta asphalted road
z gramozom nasuta césta metalled road
tlakovana césta paved road
vijugasta césta winding road
hitra césta ZDA speedway
dobra (slaba) césta road in good (bad) repair
césta s prepovedjo parkiranja no-parking street, street closed to parking
rimska, mlečna césta astronomija galaxy, Milky Way
na césti in the street, on the street
delo na césti roadworks
gostilna ob césti roadside inn, VB žargon roadside caff
uporabnik céste road user
za promet zaprta césta! road closed to traffic!
ta césta je zaprta za promet z vozili this road is closed to vehicular traffic
césta je zagačena the road is jammed
iti po césti to go by the road
ta cesta gre (pelje, vodi) iz Londona v Southampton this road goes from London to Southampton
stanujem čez césto I live just across the street
vreči koga na césto to turn someone out, to put someone out (in the street); to send someone packing

césta (-e) f

1. strada; via:
ravna, široka cesta strada diritta, larga
asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
obvozna cesta circonvallazione
slepa cesta vicolo cieco
Tržaška cesta via Trieste
cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
dela na cesti lavori in corso
cesta pelje v la strada porta a
vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
ceste se križajo le strade si incrociano
prečkati cesto attraversare la strada
zapeljati s ceste uscire di strada

2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
astr. Rimska cesta Via lattea
pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
gledati na cesto dare sulla strada

césten road; street

céstni delavec roadman, pl -men, navvy, ZDA road laborer
céstni govornik street orator, ZDA pogovorno soapbox orator, soapboxer
céstni gramoz road metal, ballast, macadam
céstno ozko grlo road bottleneck
césten jarek road ditch, road drain
céstno križišče crossing; crossroads pl (s konstr. v sg)
céstni hrup street noise
céstni most viaduct; highway (ali road) bridge
céstni obvoz (namenoma zgrajen) bypass; (začasen) diversion, detour
céstni nadvoz road overpass, viaduct
céstni odcep branch road, side road, place where side road branches off; branching off
céstna mreža road system, road network
céstni muzikant itinerant musician, busker
céstni ovinek road turn, road curve, road bend, sharp turn
céstni nadzornik road surveyor
céstni pometač scavenger; street (ali road) sweeper, ZDA street cleaner
céstni prehod street crossing
céstni podvoz underpass, subway, tunnel
céstna pregrada street barricade
céstni promet road (ali highway) traffic, (v mestu) street traffic
céstni red traffic regulations pl
céstni rob roadside, road border, verge of the road
céstna razsvetljava lighting of the streets, street lighting
céstni red rule of the road
céstni rop highway robbery
céstni ropar highway man, pl -men, bandit, robber, ZDA road agent, humoristično knight of the road
céstna svetilka street lamp
céstni valjar road roller, (parni) steamroller
céstni prometni zastoj traffic jam
céstno vozilo road vehicle
voz céstne železnice tramcar, tram, ZDA trolley, streetcar
céstna železnica tramway, tramline, ZDA trolley line
céstna zapora blocking of streets

cestíšče (-a) n carreggiata, corsia; fondo stradale; strada:
zavoziti s cestišča uscire di carreggiata
asfaltno, kockano, makadamsko cestišče strada asfaltata, pavé, selciata
desno cestišče corsia destra

cestone m poveč. od ➞ cesto velika košara:
fare a qcn. la testa come un cestone pren. koga oglušiti s čenčami
a cestoni obilo, na kupe

cestrosphendonē -ēs, f (gr. κεστροσφενδόνη) metalnica, s katero so metali meter dolge puščice in ošiljene kamne: L.

ce͡u

1. kot primerjalna part. kakor, ko, prav kakor: H., Cat., Plin. idr., tenuis fugit ceu fumus in auras V.; zapostavljena: lupi ceu V. (prim. λύκοι ὥς Hom.); uvaja prispodobe: ceu quondam venti confligunt V. kakor včasih, ceu cum (= ὡς ὅτε) V., Sen. ph. kakor kadar, ceu si V., Lucr., Plin. kakor če.

2. kot conj. s cj. kakor da bi, kakor da: ceu cetera nusquam bella forent V., situs in excelso montium, ceu maria fugeret Plin.; ceu vero = quasi vero kakor ko bi: ceu vero nesciam Plin.

cev [é] ženski spol (cevi …) das Rohr; die Röhre (predvsem elektrika); mehka, gumijasta ipd.: der Schlauch; pri orožju: der Lauf (puške Gewehrlauf, risana gezogener Lauf); (ustje cevi) die Mündung; (nastavek) der Stutzen; (vod) die Leitung; -rohr, -röhre, -schlauch ( medicinaizpiralnika Klistierschlauch, tehnika krmila Steuerrohr, napeljave Leitungsrohr, s prirobnico Flanschenrohr, za nafto Ölrohr, za napihovanje Anblasrohr, za vsesavanje Ansaugrohr, za zalivanje Gartenschlauch, z nastavkom Muffenrohr, z navojem Gewinderohr, dimna Ofenrohr, dimnovodna Rauchrohr, dovajalna Speiserohr, drenažna Dränrohr, dvižna Steigrohr, gorilniška Brennrohr, govorna Sprachrohr, hladilna Kühlrohr, elektrika ionska Gasentladungsröhre/Ionenröhre, tehnika izplakovalna Spülrohr, izpušna Auspuffrohr/Auspuffleitung, jeklena Stahlrohr, kanalizacijska Kanalisationsrohr, kapilarna Kapillarröhre, katodna Kathodenstrahlröhre, kolenasta Knierohr/Kniestück, kovinska Metallrohr, kurilna Heizrohr, lansirna Lancierrohr, ločilna Trennrohr, medna Messingrohr, mikroskopska Mikroskopröhre, mlečna Milchröhre, neonska Neonröhre, obvodna [Kurzschlußrohr] Kurzschlussrohr, odtočna [Abflußröhre] Abflussröhre, odzračevalna Abluftrohr, ogrodna Rahmenrohr, oljna Ölrohr, padna Fallrohr, parna Dampfrohr, pihalna Blasrohr, Pitotova Staurohr, Pitotrohr, podaljševalna Verlängerrungsrohr, plinska Gasrohr/Gasschlauch, pokončna Standrohr, poliestrska PE-Rohr, polnilna Füllrohr, prelivna Überlaufrohr, profilirana Profilrohr, raztezna Dehnrohr, rentgenska Röntgenröhre, reševalna Rettungsschlauch, sesalna Saugrohr, sitasta Siebröhre, slikovna Bildröhre, svetilna Leuchtröhre, svinčena Bleirohr, škropilna Strahlrohr, šobna Düsenrohr, števna Zählrohr, tlačna Druckrohr/Druckleitung, vojska topovska Kanonenrohr/Geschützrohr, vodna Standrohr, vezna Verbindungsschlauch, vodna Wasserrohr, vrelna Siederohr, vrtalna Bohrrohr, vrteča se Drehrohr, vtočna Einströmungsrohr, zajezna Staustrahlrohr, zaščitna Peilrohr, zbiralna Fassungsrohr/Sammelrohr, zgornja Oberrohr, zorna (periskop) Sehrohr)
zračilna cev die Lutte
Braunova cev Braunsche Röhre
delilna cev die Hose
dovodna cev der Vorlauf
cev za zrak der Luftkanal, pri potapljaških maskah: der Schnorchel
steklopihaška cev die Glasmacherpfeife/Glasbläserpfeife
rastlinstvo, botanika mlečna cev die Milchröhre
rastlinstvo, botanika pelodna cev der Pollenschlauch
tehnika cevi die Berohrung
stena cevi die Rohrwandung, pri orožju: die Laufwandung
priključek cevi der [Rohranschluß] Rohranschluss
pritrditev cevi die Rohrbefestigung/Rohrhalterung
polaganje cevi die Rohrverlegung
polagalec cevi der Rohrleger
privijalka za cev der Quetschhahn
rezalnik za cev der Rohrabschneider
sistem cevi das Rohrsystem
trinožnik za cev der Rohrbock
boben za cev die Schlauchtrommel
upogibalnik za cev der Rohrbieger
svetloba cevi die Seele
polagati cevi Rohre verlegen
polagati cevi v …/ povezati s cevmi (etwas) verrohren
pohištvo iz jeklenih cevi Stahlrohrmöbel množina

cevk|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Röhre; tekstilno: die Hülse, die Garnspule; die Lasche; pri potapljaških maskah: der Schnorchel
drenažna cevka das Dränrohr/Dränagerohr
Malpighijeva cevka Malpighisches Gefäß
preizkusna cevka das Prüfröhrchen
cevka za tablete/s tabletami das Tablettenröhrchen
v knjigoveštvu: lepiti cevko hinterkleben

cezij samostalnik
kemija (kemijski element) ▸ céziumOblasti prvič od nesreče prepovedo prodajo riža s kmetij iz okolice nuklearke, saj so pridelki onesnaženi z radioaktivnim cezijem. ▸ A hatóságok a baleset után első lépésként betiltották az atomerőmű környékén található gazdaságokból származó rizs értékesítését, mivel a termények radioaktív céziummal szennyezettek.
Sopomenke: Cs

Chaerea -ae, m (Χαιρέας) Hajrea gr. nom. propr.: Ter.; kot rim. priimek, npr.

1. C. Fannius Ch. Gaj Fanij Hajrea: Ci.

2. C. Cassius Ch. Gaj Kasij Hajrea, tribun telesne straže; s svojimi zarotniki je umoril cesarja Kaligulo, zato ga je cesar Klavdij dal usmrtiti: Sen. ph., Suet., T., Aur.