Franja

modŏ (adv. obl. subst. modus; od tod sicer redko in le pesn. modō) osnovni pomen „z mero“, od tod

I. časovno

1. redko o sedanjosti: ravno, prav, prav sedaj (zdaj), pravkar, ravnokar: advenis m.? Ter., peccare fuisset ante satis penitus modo non genus omne perosos femineum V., iam modo, iam Tib. (prav) sedaj, da, sedaj, tum modo Pl. skoraj v tem hipu; večinoma o nedavni preteklosti: nedavno, še pred kratkim, še (prav) zdaj: Pl., mater modo filium osculata nunc cruciatur Ci., m. egens, repente dives Ci., m. hostium classem videbas Ci., modo … tunc T., modo, modo Sen. ph.; pojem preteklosti je relativen: m. C. Lutatio quae alia res quam celeritas victoriam dedit L. nedavno = pred 25 leti, m. hoc malum in rem publicam invasit Ci. pred ne ravno davnim časom = pred 70 leti; redkeje o prihodnosti: takoj, nemudoma, kar precej, zdajci, zdaj zdaj: domum m. ibo Ter., vagabitur m. tuum nomen longe Ci., cum negaret … m. diceret L., nuper erat genitus, m. formosissimus infans O.

2. podvojeno zdaj, modo … modo zdaj … zdaj: Pr., m. disserendum, m. pugnandum Ci.; tudi: modo subacti, modo domiti, modo multati Ci.; drugi oz. tretji, četrti in peti člen retor. spremenjen: modo advorsum hostem, interdum in solitudines S., modo in spem erectus, aliquando adversa reputabat T., modo … nunc L., O. idr., modo … saepe H., modo … saepius T., modo … rursus Pr., modo … nonnumquam Suet., modo … modo … saepe S., modo … modo … nonnumquam Suet., modo … modo … interdum N., modo … modo … postremum T., modo … saepe … interdum H., modo … interdum … nunc … nunc O., modo … modo … nunc … nunc … saepe … saepe O., modo … nunc … modo … saepe … saepe O.; tudi: interdum … modo H. —

II. načinovno splošno omejuje

1. le, samo, vsaj: Pl., Q., parva modo causa timoris C., circi m. spectaculum fuerat L., id m. simul orant ac monent L., duo m. haec opto Ci.; v nikalnih stavkih = še, niti: impetum m. ferre non potuerunt C., nemo eorum progredi m. extra agmen audent C., ne parvum m. detrimentum … accideret C.; včasih = sam, edini: ipsi m. eminus sauciabantur S., oppido m. potiti; praeda omnis ab perfugis corrupta S., tanta repente caelo missa vis aquae dicitur, ut ea m. exercitui satis superque foret S.; pogosto v ixpt. tantummodo (gl. tantummodo), toda vedno ločeno tantum modo pri Ci.; modo non = gr. μόνον οὐχί (= „le ne celo“ =) skoraj: Val. Max., modo non montes auri pollicens Ter. Poseb. najdemo modo
a) v želelnih in zahtevnih stavkih: Pl., liceat modo O., vide m.! Ci., vos m. proposito faveatis Tib.; taki stavki imajo pogosto navidezno pogojni pomen, tako da lahko modo, modo ut slovenimo s če (ako) le, modo ne z če (ako) le ne, v lat. pa gre za želelne stavke (kondicionalni želelni stavki), ki se torej ne smejo uvajati s si ali nisi: modo Iuppiter adsit, tertia lux classem sistet in oris V., scies, modo ut tacere possis Ter., concede, ut impune emerit, m. ut bonā ratione emerit Ci., quidlibet faciat, modo ne [nausiet] Ci. Včasih je predikat izpuščen: decerne, modo recte (sc. decernas) Ci., vellem adesset M. Antonius, modo (sc. adesset) sine advocatis Ci. Prim. dummodo.
b) v kondicionalnih stavkih si modo ali (pesn. in Icti.) modo si če le, ako le: si modo id consequi potero Ci., si modo te posses docere emisse Ci., si modo sola queant saxa tenere fidem Pr., persequar inferius, modo si licet ordine ferri O.
c) v relativnih stavkih, in sicer z ind. = le (ne)kako, vsaj, kolikor toliko: nihil eorum, quod m. probabile fuit, omittendo Q.; stavki s cj. so relativne zveze: quamquam quis ignorat qui modo umquam mediocriter res istas scire curaverit (po nekaterih verzijah curavit), quin tria Graecorum genera sint vere? Ci.

2. korelativne zveze: non modo … sed ali verum ne le (samo) … ampak, non modo … sed etiam ali verum etiam ne le (samo) … ampak tudi, non modo … sed (verum) ne … quidem ne le … ampak niti (še … ne), non modo non … sed etiam ali sed potius ne le ne … ampak celo (temveč celo), non modo non … sed ne … quidem ne le ne … ampak niti (temveč še … ne), non modo non … sed e contrario ne le ne … ampak nasprotno Ci., L. idr.; redkeje je krepkejši člen na prvem mestu: Plin., quos clientes nemo habere velit, non modo (kaj šele, še manj) eorum cliens esse Ci.

modra hortenzija stalna zveza
(grm) ▸ kék hortenzia
Modre hortenzije so posebno priljubljene, toda po nekaj letih jih večina cveti roza. ▸ Különösen népszerűek a kék hortenziák, többségük azonban néhány év elteltével rózsaszín virágot hoz.

modrikavost samostalnik
1. medicina (bolezensko stanje) ▸ szederjesség
Sopomenke: cianoza

2. (o obarvanosti) ▸ kékesség
Vendar takšne spremembe v barvi ne dosežejo vse žabe – modrikavost je le domena samcev. ▸ Azonban nem minden béka mutat ilyen színváltozást – a kékesség a hímek kiváltsága.
Modrikavost lesa po njegovem mnenju pomeni od 15 do 20 evrov na m3 manjšo vrednost lesa. ▸ Véleménye szerint a fa kékessége köbméterenként 15–20 euróval csökkenti az értékét.

modulus -ī, m (demin. k modus)

1. mera, merilo: Varr., Suet., homo moduli bipedalis H. dva čevlja, laket dolg možiček; preg.: metiri se suo modulo ac pede H. meriti se s svojim merilom = zadovoljen biti s svojim stanom; pren.: ego pro meo modulo vestigia sequens apostolorum Aug. po svojih močeh.

2. occ.
a) kot arhit. t.t. merilo, osnovna mera (gr. ἐμβάτης), tj. enota, po kateri se označuje višina in debelina stebrov ter določa sorazmerna velikost vsakega okraska: Vitr.
b) kot vodogradbeni t.t. mera (merilo) cevi: Front.
c) kot glasbeni t.t. takt, mera, ritem, tonovski način, napev, melodija: moduli Lydii Plin., m. verborum Gell., dulcissimis modulis animos audientium remulcebant Ap., dulces lyrae moduli Amm., flebilibus modulis Aus.

Moeris¹ -idis, f (Μοῖρις) Mójris, Mójridsko jezero, umetno jezero, široko 40 milj in izkopano med mestoma Memfis in Arzinoa, da bi se vanj stekala odvečna Nilova voda (zdaj Birket Karum, tj. Haronsko jezero): Mel.; jezero je dobilo ime po egiptovskem kralju Mojrisu (Mojridu) (Moeris, vladal okrog l. 2150), ki ga je dal izkopati; od tod tudi ime Moeridis lacus (gr. τοῦ Μοίριδος λίμνη) Mojrisovo (Mojridovo) jezero: Plin.

Möglichkeit, die, (-, -en) možnost; obet; es besteht die Möglichkeit možno je; nach Möglichkeit po možnosti; Ist das die Möglichkeit! Ali je to mogoče!

moglie f žena, soproga:
dar la figlia in moglie dati hčer za ženo
dare i calzoni alla moglie pustiti ženi, da nosi hlače
prender moglie poročiti se, oženiti se
PREGOVORI: tra moglie e marito non mettere il dito preg. ne vtikaj nosu v družinske zadeve
moglie e buoi dei paesi tuoi preg. po ženo in vole samo v domači kraj

mogóče adv.

1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo

2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
mogoče on to ve forse lo sa lui
do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore

3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino

4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?

5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!

6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni

mogúćnōst ž
1. mogočnost: tvoja raste mogućnost
2. premožnost
3. mogočnost, možnost: pruža mi se mogućnost da se zaposlim; po -i po možnosti; ako ste u -i če morete, če lahko

moi [mwa] pronom jaz; mene; (za velelnikom) mi, me; masculin, invariable jaz; egoizem, egotizem

notre vrai moi naš pravi jaz
à cause de moi zaradi mene
à part moi razen mene
de vous à moi med nama
chez moi pri meni (doma)
quant à moi kar se mene tiče
selon, d'après moi po mojem (mnenju)
à moi! na pomoč!
je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
c'est à moi to je moje, to pripada meni; jaz sem na vrsti
ni moi non plus jaz tudi ne
un ami à moi neki moj prijatelj
moi-même jaz sam
c'est comme moi tako kot pri meni (z menoj), sem v istem položaju
après moi le déluge za menoj (po moji smrti) naj pride, kar hoče!

moindre [mwɛ̃drə] adjectif manjši, (cena) nižji; populaire manjvreden, slabši

le moindre najmanjši
au moindre bruit pri najmanjšem šumu
le moindre mal manjše zlo
jusque dans les moindres détails do najmanjših podrobnosti
bière féminin de moindre qualité pivo slabše kakovosti
c'est le moindre de mes soucis (familier) to mi je najmanjša skrb
acheter à moindre prix kupiti po nižji ceni
ne pas avoir la moindre idée de ne imeti najmanjšega pojma

moisi [mwazi] masculin plesen, plesnivost

goût masculin, odeur féminin de moisi okus, vonj po plesnobi
sentir le moisi dišati po plesnobi, po zatohlem

môj mòja mòje zaim. moj: moj stan; -a knjiga; -e dijete; dobio si pismo od mojega, od moga oca; kuća -e sestre nalazi se u Njegoševoj ulici; mojemu, mome bratu je javljeno; u -oj zemlji žive različiti narodi i narodnosti; sam. -i danas nisu kod kuće moji domači danes niso doma; bijaše moje moj čas je minil; na moju = po mome po mojem mnenju, po mojih mislih

mój -a, -e (pridevniško) my, (zaimek; pridevnik samo v predikativni rabi) mine

mój, -a, -ei pl my people
mój, -a, -ei dragi my dear ones, my family
mój, -a, -ea knjiga my book
ta, mój, -a, -ea knjiga this book of mine
ta knjiga je mój, -a, -ea this book is mine
tvoj in mój, -a, -e oče your father and mine
mój, -a, -e bog! dear me!, oh dear!
neki (eden) mojih bratrancev a cousin of mine, one of my cousins
neki prijatelj mojega očeta a friend of my father's
jaz in mój, -a, -ei smo na deželi my family (ali pogovorno my folks) and I are in the country
mój, -a, -e lasten my own, of my own
če bi šlo po mojem if I had my (own) way

mój mon (množina mes) , (samost.) le mien

to je moj svinčnik c'est mon crayon à moi
moji (moja družina) les miens, ma famille
moje in tvoje le tien et le mien
po mojem (mnenju) à mon avis (ali opinion), selon moi

mój (-a -e)

A) adj.

1. mio:
moja hiša la mia casa
moje mnenje il mio parere
moja domovina la mia patria
moj nasvet il mio consiglio
pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

3. (izraža čustven odnos) mio:
sin moj figlio mio
moj gospod mio signore

4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
pri moji duši in fede mia
moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali si kaj moj? mi vuoi bene?
on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

B) moj (-a -e) m, f, n
moj je danes v službi mio marito oggi lavora
mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
moja bo obveljala sarà come ho detto io
pog. po mojem secondo me

mój mi (pl mis) ; (poudarjeno) (el) mío

moji (člani moje družine) los míos
moji starši mis padres
moj bog! ¡Dios mío!
moje in tvoje lo mío y lo tuyo
on je moj zelo dober prijatelj (él) es muy amigo mío
po mojem (mnenju) en mi opinión

mojst|er [ó] moški spol (-ra …) der Meister (tudi figurativno), Handwerksmeister, ki ima vajence: Lehrmeister; prostozidarske lože: der Logenmeister
mojster jezika der Sprachkünstler
mojster pevec der Meistersinger, Meistersänger
mojster skaza der Pfuscher, Patzer, Stümper
mojster za vse der Tausendkünstler
domači mojster der Heimwerker
kuharski mojster Küchenmeister, der Kochkünstler, der Meisterkoch
orgelski mojster der Orgelbauer
-meister (baletni Ballettmeister, cehovski Innungsmeister, Zunftmeister, frizerski [Friseurmeister] Frisörmeister, koncertni Konzertmeister, kopališčni Bademeister, kovaški Schmiedemeister, krojaški Schneidermeister, krznarski Kürschnermeister, mizarski Tischlermeister, odrski Bühnenmeister, pekovski Bäckermeister, pleskarski Malermeister, sedlarski Sattlermeister, slaščičarski Konditormeister, rudarstvo strelni Schießmeister, strojarski Gerbermeister, tkalski Webmeister, tonski Tonmeister, urarski Uhrmachermeister, vrtnarski Gartenmeister, Gartenbaumeister, Gärtnermeister, zidarski Maurermeister)
šport šahovski mojster der Schachmeister, ženska: die Schachmeisterin
mojstri pevci zgodovina der Meistergesang, Meistersang
figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister
po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister

móker (-kra -o)

A) adj.

1. bagnato:
mokra cesta strada bagnata
mokra obleka abito bagnato
moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
moker omet intonaco fresco
mokro čelo fronte madida di sudore
mokro oko occhio bagnato di pianto

2. umido:
moker svet terreno umido, landa umida

3. pren. piovoso:
moker april aprile piovoso

4. teh. a umido:
mokri tisk stampa a umido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
mokra barva vernice fresca
kem. mokra destilacija distillazione frazionata
teh. mokra montaža montaggio a umido
obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
alp. mokri plaz lavina di neve umida
adm. mokri žig timbro a inchiostro
kozm. mokro britje rasatura a umido

B) mókri (-a -o) m, f, n
na mokrem sedeti sedere sul bagnato
iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare

molčáti (-ím) imperf.

1. tacere (tudi ekst.):
topovi molčijo i cannoni tacciono

2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente

3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
PREGOVORI:
kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
kdor molči, pritrjuje chi tace conferma