Franja

rundherum naokrog; na vseh straneh, kroginkrog; (vollkommen) povsem

rundle [rʌndl] samostalnik
prečka ali klin na lestvi; valj, vreteno, koló

Rund-um-die-Uhr- 24 ur na dan

Rundumsicht, die, pogled/vidljivost na vse strani

rung¹ [rʌŋ] samostalnik
prečka ali klin na lestvi, v stolu; špica pri kolesu
figurativno stopnica; stopnja

to start on the lowest rung (of the ladder) začeti (kariero) čisto od spodaj, od kraja

run in neprehodni glagol & prehodni glagol
priteči v
pogovorno oglasiti se, priti na kratek obisk (to s.o. h komu)
pogovorno prijeti, aretirati, zapreti koga; iti v brzino; uteči (nov stroj, avto); zagotoviti izvolitev (kandidata); biti podedovan (talent itd.)

to run in to (on) napasti, naskočiti, skočiti na
to run in with trčiti v, z

run into neprehodni glagol & prehodni glagol
trčiti v, z; nepričakovano se srečati (with s kom)
naleteti na (koga); priteči v, prileteti v; izlivati se v; (o knjigi) iziti, doživeti izdajo; spremeniti se, preiti v; stopiti v

to run into debts zabresti v dolgove
his book ran into 10 editions njegova knjiga je doživela 10 izdaj
to run into some length doseči precejšnjo dolžino
to run into money pogovorno biti drag, mnogo stati
that runs into millions to gre v milijone

runner [rʌ́nə] samostalnik
tekač
šport tekač, sprinter; dirkalni konj, pes; sel, tekač, kurir; glasnik
vojska ordonanc
ameriško, pogovorno zastopnik, trgovski potnik
ameriško mašinist, strojevodja, voznik
ameriško nabiralec odjemalcev, gostov, potnikov
zgodovina policijski narednik (v Londonu)
britanska angleščina, narečno, ameriško, pogovorno tihotapec, tihotapska ladja
ameriško poslovodja, podjetnik; (ptica) tekavec, mlakoš
botanika poganjek, odrastek, vitica, mladika
botanika plezavka
botanika visoki fižol; premično kolesce na palici (vrvi, jermenu); tračnica; valj; drsalica (pri sankah); dolga, ozka preproga, tekač; ozko podolgovato pregrinjalo za mizo

run on neprehodni glagol
kar naprej (dalje), neprestano govoriti; nadaljevati se; preteči; naleteti na; govoriti, razpravljati; teči o; nanašati se na

as the years run on v teku let
to run on a rock zadeti, trčiti v skalo
customs run only on these goods carina se nanaša le na to blago
the conversation ran on politics razgovor je tekel o politiki

runterfallen^* pasti dol/na tla

runway [rʌ́nwei]

1. samostalnik
aeronavtika proga, pista na letališču za vzlet ali pristanek letal; dirkalna steza; drča (za hlode); rečno korito, struga; dvorišče za perutnino

2. neprehodni glagol
zgraditi pisto

rupestre [rüpɛstrə] adjectif rastoč v skalah; naslikan, narisan na skalnati steni v jami

art masculin rupestre jamska predzgodovinska umetnost
peintures féminin pluriel rupestres, dessins masculin pluriel rupestres de la préhistoire prazgodovinske jamske (stenske) slike, risbe
plante féminin rupestre v skalah rastoča rastlina

rūrālis -e (rūs) podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, rurálen: negotia Amm., opus (sc. Hesiodi) Macr. delo, ki opisuje kmečka opravila (= Dela in dnevi); adv. rūrāliter podeželsko, kmečko, kmetsko, selsko, na podeželju, na kmetih: Cass.

ruralist [rúərəlist] samostalnik
deželan; oseba, ki ima rajši življenje na deželi kot v mestu

ruralize [rúərəlaiz] prehodni glagol
dati podeželsko, provincialno zunanjost; napraviti kmečko, vaško
neprehodni glagol
živeti na deželi, na kmetih; iti na deželo, na kmete; dobiti kmečki značaj; pokmetiti se

rūrātiō -ōnis, f (rurāre) življenje na deželi (kmetih), kmečko (podeželsko) življenje, kmetovanje, kmetijstvo, poljedeljstvo: iste ero nec dis rurationis, qui eum pascunt ac vestiunt, segetis ullas aut vitis aut gregis primitias impertit Ap., ruratio omnis in sarculo et surculo, quorum proventu magis fructuosa insula est quam frugifera Ap.

rūri-cola -ae, adj. (rūs in colere)

1. polje obdelujoč, poljski, podeželski: deus (= Priapus) O., Ceres O., bos, aratrum O., Phryges O. frigijski kmetje; subst. rūricola -ae, m poljedelec, kmet: Sid.; v pl. rūricolae -ārum, m poljedelci, kmetje: Col. poet.; pesn. = bik: ruricolam mactare suum O.

2. na polju bivajoč: Fauni O., formicula Ap.

rūri-gena -ae, m, f (rūs in gignere) rojen na kmetih, subst. rūrigenae -ārum, m, f kmetsko (podeželsko) ljudstvo, poljedelci, f poljedelke, kmetje, f kmetice, dežel(j)ani, f dežel(j)anke, podežel(j)ani, f podežel(j)anke, vaščani, f vaščanke: protinus Aoniis immittitur altera Thebis pestis, et exitio multi pecorumque suoque rurigenae pavere feram O.

rūrō -āre in rūror -ārī (rūs) živeti na kmetih (podeželju), kmetovati, ukvarjati se s poljedeljstvom: dum ruri rurant Pl., dum in agro studiosius ruror Varr.

rūs, rūris, n (iz *reu̯os, indoev. kor. *reu- (morda iz *ru = *u̯r̥-); prim. gr. εὐρύς širen, širok, daljen, avestijsko ravah-, sl. raven, ravan, got. rūms = stvnem. rūm = nem. Raum, staroirsko rōe, rōi ravno polje)

1. podeželje, dežela, vas, selo (naspr. mesto), polje, posest(vo) na kmetih, podeželsko (selsko) posestvo, kmetija: Lucr., Ter., Plin. idr., habes rus amoenum Ci., rura peragrantes Ci., rura colentes Hirt. poljedelci, rura exercere bobus H., urbis amatorem solvere iubemus ruris amatores H., rus suburbanum T. — Na vprašanje kam? stoji sam acc. (s popolno ohranjenim pomenom sklona) na deželo, na podeželje, na kmete, na podeželsko (selsko) posestvo: rus homines eunt Pl., ego rus ibo Ter., senex rus se abdidi Ter.; toda z adj.: in Albense rus inferre Plin., in sua rura venire Ci. — Na vprašanje od kod? s samim abl. rure z dežele, s podeželja, s kmetov, s podeželskega (selskega) posestva, z vasi (s sela): rure redire Ter., Ci.; loc. rurī z enakim pomenu pri Pl. — Na vprašanje kje? z loc. rurī na (po) deželi, na (po) podeželju, na (po) kmetih, na (po) vasi (selu), na (po) gajih: ruri esse, vivere, habitare Ci. Pozneje tudi rure z lokativnim pomenom: rure vivere H., quinque dies rure esse H., rure erit O., rure morientem L.; v zvezi z adj. vedno rure: rure paternō H., suburbano rure T., rure suo O.

2. meton. podeželje = kmečko (kmetsko) vedenje, kmetska robatost (zarobljenost, neuglajenost), kmetavzarstvo: manent vestigia ruris H., pleni ruris (kmetavzarstva) et inficetiarum Cat.