Franja

oviti koga okoli mezinca frazem
(manipulirati s kom) ▸ ujja köré csavar
Ne more me zastrašiti s svojim ostrim jezikom ali si me oviti okoli mezinca. ▸ Nem tud megfélemlíteni az éles nyelvével vagy a ujja köré csavarni.
Naudet se ji ni mogel upreti. Ovila ga je okoli mezinca. ▸ Naudet nem tudott neki ellenállni. A nő az ujja köré csavarta őt.
Sopomenke: ovijati koga okoli mezinca, oviti koga okrog mezinca, ovijati koga okrog mezinca

ovulacija samostalnik
(obdobje v menstruacijskem ciklusu) ▸ peteérés, ovulációKontracepcijske tablete vsebujejo ženske spolne hormone, estrogene in gestagene, ki preprečujejo ovulacijo. ▸ A fogamzásgátló tabletták női nemi hormonokat, ösztrogéneket és gesztagéneket tartalmaznak, amelyek megakadályozzák az ovulációt.

own¹ [óun] pridevnik
(samo za svojilnimi pridevniki ali svojilnim sklonom) lasten (with my own eyes s svojimi očmi)
poseben, svojski (it has a value all its own ima čisto svojsko vrednost)
(zlasti z vokativom) ljubljeni, najdražji (my own! moj najdražji!)
(brez svojilnega pridevnika) pravi, resničen, v bližnjem sorodstvu (an own brother rodni brat)

my own self jaz sam
to be one's own man (ali master) biti sam svoj gospod, biti neodvisen
of one's own svoj, lasten
I have nothing of my own nimam ničesar svojega
to come into one's own dobiti, kar ti pripada; uveljaviti se
to hold one's own ne popustiti
pogovorno on one's own svoboden, neodvisen; iz lastnega nagiba, sam od sebe, na svojo odgovornost
pogovorno to be left on one's own biti prepuščen sam sebi
of one's own accord (ali motion) iz lastnega nagiba, sam od sebe
(my) own cousin (moj) pravi bratranec (sestrična)

¡oxte! poberi se!

sin decir oxte ni moxte ne da bi kaj črhnil

ozír regard, respect; consideration

brez ozíra na regardless of, irrespective of
v tem (nekem) ozíru in this (some) regard
v vsakem ozíru in every regard (ali respect), in all respects
z ozírom na with (ali in) regard to, as regards, in consideration of, with respect to
brez ozíra na starost (na posledice) without regard to age (to consequences)
z ozírom na njegovo mladost allowing (ali making allowance) for his youth
z ozírom na to, da... with regard to the fact that...
ne imeti ozíra do (ne upoštevati) to pay no regard to, not to take into consideration

oziraje:
oziraje se na … unter Berücksichtigung von …
ne oziraje se na … ohne Berücksichtigung von …

oziráje se

oziráje se na in (ali with) regard to, in consideration of
ne oziráje se na irrespective of, regardless of, (ne gledé na) apart from, disregarding

oziráje se | ozirajóč se (v adv. rabi) voltandosi, voltandosi indietro; ekst. considerando che:
ne oziraje se na prescindendo da

ozira|ti se³ (-m se)
ozirati se na Rücksicht nehmen auf, (upoštevati) (etwas) berücksichtigen
ne ozirati se na keine Rücksicht nehmen auf, nicht berücksichtigen

ozírati se

ozírati se nazaj to look back
okoli to look round
ozírati se po čem to look out for, to seek
ozírati se na to have (ali to pay) due regard to, to take into consideration
ne ozírati se na kaj (ne upoštevati) to disregard something, to pay no attention to, to take no notice of
na nič se ne ozírati se (iti prek vsega) to press on regardless

ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.

1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
ozreti se proti hribom guardare verso i monti
ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
ozirati se po pticah osservare gli uccelli

2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione

3.
ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
ozirati se po taksiju cercare un taxi
ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla

ozírati se mirar atrás; examinar retrospectivamente

ozirati se na kaj considerar, tener (ali tomar) en consideración, tener en cuenta, atender a, respetar (a/c)
ne se ozirati na no tomar en consideración

pa and; but, however

pa četudi (al)though, even though
pa tudi (celó) če even if...
pa dobro well then
pa vendar (and) yet, still, nevertheless, but yet, for all that, notwithstanding
pa naj bo! then let it be!
kaj pa je? what is the matter (here)?
pa kaj zato (potem)? what of it?, so what?
moj oče pa moja mati my father and my mother
pa to je jasno! why, that is clear!
tako pravijo, pa jaz tega ne verjamem so they say, but I (myself) do not believe it
on lahkó to stori, pa vem, da ne bo he can do it, but I know he will not
prosili smo ga, on pa tega ni hotel storiti we asked him, but he would not do it
pa tudi če bi tako bilo... even so...

pa¹ členica

1. doch! (nisi bil tam. Pa sem! du warst nicht da. Doch!)

2.
pa še kako! und ob!

3.
(drugi ne), jaz pa (die anderen nicht), aber ich schon

4.
kdo/kaj/kje/kam/kdaj … pa? wer/was/wo/wohin/wann … denn

5. denn, schon (kdo pa je? wer ist es denn/schon?)

6.
pa ja! freilich!
pa ja ne! doch nicht!
to je pa preneumno! das ist doch zu blöd!

7. aber (ti pa dobro igraš! du spielst aber gut!)

8.
pa saj ja (pa saj bo videl er wird es ja sehen)

pa (in) et, puis ; (toda) mais, pourtant, cependant

ali pa ou bien
pa ja! mais oui!, assurément
pa vendar et pourtant
pa naj bo! soit!
pa saj sem ti že rekel mais je te l'ai déjà dit
ti pa jaz toi et moi
kaj pa? quoi donc?
kam pa? où donc?
kaj pa delaš? mais que fais-tu donc?
ti ne pojdeš, jaz pa toi, tu n'iras pas, moi, si
jaz sem zadovoljen, on pa ne moi, je suis content, mais lui non
on ne bo hotel, sicer pa čemu to? il ne voudra pas, et puis à quoi cela servirait-il?

pa

A) adv.

1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene

3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

B) konj.

I. (v protivnem priredju)

1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

II. pog.

1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

III. pog. (v vezalnem priredju)

1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta

2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

IV.

1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora

2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

C) inter.

1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

2.
pa še kako! eccome

pace f

1. mir:
firmare la pace skleniti mir
trattato di pace mirovna pogodba

2. mir, sloga, složnost:
far pace con qcn. pobotati se s kom
vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi

3. mirnost, vedrina:
darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
sopportare in pace pogumno prenesti
con vostra buona pace brez zamere
santa pace! za božjo voljo!

4. knjižno blaženost:
la pace eterna večna blaženost

5. mir, (telesno) ugodje:
lasciare in pace ne nadlegovati
non dare pace preganjati, mučiti

pacīscor, pacīscī, pactus sum (incoh. glag. pangere, sor. s pāx)

I. intr. pogoditi (pogajati) se, dogovoriti (dogovarjati) se, roki si poda(ja)ti, pogodbo skleniti (sklepati), poravna(va)ti (se), izgladiti (izglajevati), uravna(va)ti: p. cum illo paululā pecuniā Pl., cum decumano Ci., ne tollat ea area … nisi pactus erit Ci. brez pogodbe; z zahtevnim stavkom: Iust., ut mea sit … paciscor O., per occulta colloquia paciscitur magnā mercede cum Celtiberorum principibus, ut copias inde abducant L., non est meum … votis pacisci, ne Cypriae Tyriaeque merces addant avaro divitias mari H., nunc paciscor, sit (sc. cena) expedita Plin. iun. —

II. trans.

1. izgovoriti si kaj, pogoditi se za kaj: pretium, provinciam O., rem Corn., pacem L., cum aliquo HS LX Auct. b. Alx., Ciliciam sibi pactus erat Ci., Italici … Adherbali suadent, uti seque et oppidum Iugurthae tradat, tantum ab eo vitam paciscatur S.; occ.: puellam L. zaročiti se z deklico.

2. zavez(ov)ati se, obljubiti (obljubljati); z inf.: pactus erat Sicilia decedere L., Leucippo fieri pactus uterque gener O.; occ. v zameno da(ja)ti ali vzeti (jemati), zamenj(ev)ati, nadomestiti (nadomeščati), žrtvovati: vitam pro laude V., letum pro laude V. — Od tod pt. pf. pactus 3 (s pass. pomenom ) dogovorjen, izgovorjen, obljubljen, sklenjen: pacta mercede H., Q., pactum esse diem Ci.; abs. abl. pacto po pogodbi, po dogovoru, „pogodivši se“: L.; occ. zaročen: Turnus, cui Lavinia pacta fuerat L., pacta coniunx V.; subst.
a) pacta -ae, f zaročenka, nevesta: Vell., abducere pactas V.
b) pactus -ī, m zaročenec, ženin: Stat.
c) gl. pactum, ī, n.

pācō -āre -āvī -ātum (pāx) umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati): Amanum Ci., Erymanthi nemora V.; metaf.: dolorem animi aestūs Cl.; occ. evfem. podvreči, podjarmiti (podjarmljati), (u)krotiti: omnem Galliam Germaniamque C., hostem O.; pesn.: pacantur vomere silvae H. (iz)krčiti, obdelo(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. pācātus 3 umirjen, pomirjen, miren: ager male pacatus Ci., civitas male pacata Ci., provincia pacatissima Ci., nequitia pacata Ci., rex pacatus, quietus Ci., oratio pacatior (naspr. pugnacior) Ci., pacatissimae gentes Ci., pacatissimae Syriae gazae Ci., ne notā quidem ullā pacatus an hostis sit discerni ac iudicari potest Ci., quod insigne pacatorum esse consuerat C., pacatissima et quietissima pars C., pacatus orbis V., pacatum mare O., H. varno pred razbojniki, očiščeno razbojnikov, nec hospitale quicquam pacatumve satis prius auditum, quam Massiliam venere L., pacatius arvum subeant O., pacatius ingressi iter Sen. ph., res hilaris ac pacata Sen. ph., compositus et pacatus animus Sen. rh., omnia divina scripta inter se pacata consistunt Aug.; z dat.: tali viro pacatus est Ci. miren (v odnosu) do takega moža; subst. pācātum -ī, n in pl. pācāta -ōrum, n mirno ozemlje, mirna = prijateljska dežela: sine commeatu vagi milites in pacato, in hostico errent L., ex pacatis praedas agebant S., qui medius inter pacata et hostilia fluit, Danuvius ac Rhenus Sen. ph., pacatiora vitae Amm. — Adv. pācātē mirno, umirjeno, v miru: itaque ex turpissima lite in risum diffusi pacatius ad reliqua secessimus Petr.; v komp.: Aug.; v superl.: pacatissime et commodissime Aug.

pactiō -ōnis, f (pacīscī)

1. pogodba, dogovor, dogovarjanje, poravnava: iniquae pactiones Ci., in pactione manere N., eis navem contra pactionem foederis imperare Ci., pactionem inire Iust. ali facere Ci. skleniti, sklepati, (de re ali cum aliquo, ut … ), pactiones conficere, rescindere Ci., pactionem adire cum aliquo Pl. poravnati, pobotati se s kom; metaf.: nullā pactione Sen. rh. na noben način, nikakor ne.

2. occ.
a) pogojna predaja, kapitulacija: arma per pactionem tradiderant L. so se pogojno predali.
b) sleparska pogodba, tajen (skriven) dogovor: pactionis suspicio Ci., spe pactionis S.
c) obljuba: conlegam pactione provinciae perpulerat, ne … S.
d) določeno (stalno) besedilo (npr. v prisegah ipd.) pactio verborum Ci., cum pactionibus adorare et formulis Arn.