Franja

surpeuplé, e [sürpœple] adjectif preobljuden, prenaseljen

le Japon est un pays surpeuplé Japonska je preobljudena dežela
école féminin surpeuplée šola s preštevilnimi učenci

surplomber [sürplɔ̃be] verbe intransitif viseti preko, nad; biti previsen, nagnjen

les rochers sur-plombent la mer skale visé, so nagnjene, previsne nad morjem
le premier étage surplombe la rue prvo nadstropje izstopa, štrli nad ulico

surplus [sürplü] masculin presežek, prebitek; ostanek, ostalo

au surplus, pour le surplus v ostalem, sicer, razen tega
surplus pluriel agricoles poljedelski presežki
vendre le surplus de sa récolte prodati presežek svoje letine
vous savez le surplus ostalo vse veste
je n'ai rien à me reprocher, au surplus j'ai fait mon devoir ničesar si nimam očitati, sicer pa sem naredil svojo dolžnost

surprise [sürpriz] féminin presenečenje, iznenadenje, osuplost, začudenje; zbeganost; prevara; nepričakovano darilo

à ma grande surprise na moje veliko presenečenje
par surprise z nenadnim napadom; nepričakovano, iznenada, nenadoma
boîte féminin a surprise(s) škatla, iz katere skoči, če jo odpremo, groteskna figura ali kak drug nepričakovan predmet
excursion féminin surprise izlet v neznano
facteur masculin surprise faktor, element presenečenja
pochette féminin surprise vrečka sladkarij, ki vsebuje nepričakovano darilo
aller de surprise en surprise ne priti (ven) iz presenečenj
attaquer quelqu'un par surprise iznenada, nepričakovano koga napasti
causer une grande surprise povzročiti veliko presenečenje
ce m'était une surprise agréable to je bilo zame prijetno presenečenje
préparer une surprise à un enfant pour le jour de sa fête pripraviti presenečenje (darilo) otroku za njegov god
prendre par surprise presenetiti
rester muet de surprise onemeti od presenečenja, začudenja

surréel, le [sürreɛl] adjectif ki je nad resničnostjo, nad stvarnostjo

sursis [sürsi] masculin odgoditev, odlog

sursis d'appel odgoditev poziva za vojaško službo
un sursis de départ de trois jours odgoditev odhoda za tri dni
sursis à l'exécution de la peine odlog izvršitve kazni
trois ans de prison avec sursis tri leta zapora pogojno
le coupable a bénéficié d'un sursis krivec se je okoristil z odgoditvijo (kazni)
sursis de paiement odgoditev plačila

sus-citō -āre -āvī -ātum (sub in ciēre)

1. kvišku (pokonci) spraviti (spravljati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), dvigniti (dvigati, dvigovati), vzgnati, vzganiti (vzganjati); le pesn.: qui, proscisso quae suscitat aequore terga (= suscitata terga med razori razrite hrbte brazd, vzviške) rursus perrumpit aratro V., aura levis … pendentia lintea malo suscitat O. napenja, Nilus … suscitat undas Lucan., pulverem pede suscitare Val. Max., (sc. Fama) iam suscitat aures Val. Fl. nastavlja (napenja) ušesa, prisluškuje.

2. occ.
a) povzročiti (narediti, poskrbeti), da se kdo (ki sedi ali leži) vzdigne (dvigne) ali da vstane, veleti komu vzdigniti se ali vstati, dvigniti (dvigovati) koga, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) koga, spraviti (spravljati) koga pokonci, (spečega) buditi, zbuditi (zbujati), (mrtvega) obuditi (obujati): te … ab tuis subseliis contra te testem suscitabo Ci., nequitia est evertere, ut suscites Sen. ph., et sedeō quā te suscitat Oceanus Mart. kjer ti veli vzdigniti se, cervum suscitat (sc. e cubili) Val. Fl., suscitat a cano volturium capiti (= capite) Cat. spodi, prežene, suscitare se ab humo Lact.; o bolniku: habes qui … medicum roget, ut te suscitet H. (da) naj ti pomaga, (da) naj te spravi na noge, (da) naj te ozdravi; suscitare aliquem somno ali samo suscitare aliquem Pl., dormit, suscita (sc. eum) Pl., dum erus se ad suom suscitet officium Pl., noctu ambulabat Themistocles … quaerentibusque respondebat Miltiadis tropaeis se e somno suscitari Ci., suscitare aliquem ante lucem, mane Varr. fr., Euandrum ex tecto lux suscitat alma V., cum te octava quiete e molli longo suscitat hora die Cat.; suscitare mortuos velut e somno solutos Lact., bonos Amm., suscitatus Aug. zopet obujen.
b) (z)graditi, postaviti (postavljati), (se)zidati: delubra deûm Lucr.

3. metaf. nagnati (naganjati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati), vne(ma)ti, podžgati (podžigati), povzročiti (povzročati): Tarchonem in proelia V., deos (viros) in arma V., vim suscitat ira V., suscitare se irā V. razvne(ma)ti se v jezi, biti razvnet od jeze, biti hudo jezen, tibi has miserabilis Orpheus … poenas … suscitat V. to nadlogo ti povzroča … Orfej, fictas suscitant sententias Enn. ap. Ci., citharā tacentem suscitat Musam … Apollo H. vzbuja s citrami (s plunko) k petju, oscinem corvum prece suscitabo H. zaželel si bom (priželel si bom, izprosil si bom) krokarjev glas, Vesbius, attonitas acer cum suscitat urbes Val. Fl. vznemirja, suscitare crepitum pede Pr., clamores Ph., sensus tuos Sen. tr., motum mentium Amm., suscitatis viribus Amm., suscitare enses ad tympana Cl.; occ.
a) podpihniti (podpihovati), razpihniti (razpihovati, razpihavati), (zopet) vne(ma)ti, razvne(ma)ti, (pod)netiti, podžgati (podžigati), spodbuditi (spodbujati), povzročiti (povzročati), začeti (začenjati): cinerem et sopitos ignes (pod pepelom še tleči ogenj) V., hesternos ignes O., extinctos (sc. amoris) ignes O.; bellum L., Brutus et Cassius in Ci. ep., caedem V., clades Amm.
b) (vz)dražiti, zdražiti: palatum Varr.

suspect, e [süspɛ(kt), kt(ə)] adjectif sumljiv, osumljen; dvomljiv; masculin osumljenec

suspects pluriel d'une enquête policière osumljene osebe v policijski preiskavi
conduite féminin suspecte sumljivo vedenje, obnašanje
arrêter un individu suspect aretirati sumljivo osebo
il est suspect de partialilé sumijo ga pristranosti
le témoignage de cet homme est suspect pričanje tega človeka je dvomljivo, sumljivo
devenir, se rendre suspect postati sumljiv, osumljen

suspens [süspɑ̃] adjectif suspendiran

cet abbé est suspens ta duhovnilk je suspendiran; masculin čakanje, pričakovanje; neodločenost, negotovost
en suspens viseč, neodiočen, nerešen, odložen na pozneje (zadeva), v negotovosti
la question est, reste, demeure en suspens vprašanje je (trenutno) nerešeno
le projet est en suspens načrt je odložen na pozneje
laisser une question en suspens pustiti vprašanje nerešeno
laisser un travail en suspens pustiti delo nedokončano
rester en suspens obvisel v zraku
tenir le lecteur en suspens držati bralca v negotovosti, v napetosti, figuré na natezalnici

su-spīrō -āre -āvī -ātum (subs in spīrāre)

I. intr.

1. (iz)pariti se, izparevati, hlapeti, izhlapiti, izhlapevati: tellus, atro exundante vapore suspirans Sil.

2. globoko (za)dihati, globoko (za)sopsti: suspirat ab imis pectoribus O.

3. vzdihovati, ječati, ihteti: Pl., Cl. idr., cum diu occulte suspirassent Ci. ep., dumque ibi suspirat O.; pesn.: sola suspirat in illa O. vzdihuje (medli) le po njej, le v njo je zaljubljen; tako tudi: puella in flavo saepe hospite suspirans Cat.; z neodvisnim govorom: adulta virgo suspiret: „Eheu, ne … sponsus lacessat … leonem … “ H.; metaf. (o stvareh): curis sumptus suspirantibus Enn. ap. Ci. od tesnobnih skrbi, fluitant arcus, pendentes placido suspirant igne (= amore) Cl. ječijo od ljubezni. —

II. trans.

1. izdihniti, izdihati (izdihovati, izdihavati), izpariti (izparjati, izparivati), izhlapiti (izhlapljati), odda(ja)ti: nebulas, ventos Lucan., specus suspirans ore paludem Sil., arcanum suspiravere calorem Cl.

2. sopsti, sopihati od česa, navdan biti s čim, navzeti se česa, biti poln česa: inclusum suspirat pectore Bacchum Sil.

3. „privzdihniti, privzdihovati“ kaj = vzdihovati, medleti, hrepeneti, koprneti po kom ali čem, želeti koga, kaj, požele(va)ti koga: Prud., Cl. idr., nuntius hospitae, suspirare Chloën (sc. Gygen) … dicens H. da Hloa vzdihuje (po Gigesu), alios suspirat amores Tib., suspirat matrem longo non visam tempore Iuv., maiorem suspirat Achillem Val. Fl. želi, quid suspiratos … nautis Ledaeos referam fratres Sil. zaželena, suspiranda domus (rodbina) Stat.; z ACI: suspirat arator crebrius, in cassum magnos cecidisse labores Lucr. tožeč (otožno) zavikne (vzklikne).

susque, adv. (iz subs in -que; gl. sub) le v zvezi susque dēque „gor(i) in dol(i)“, „zgoraj in spodaj“, „vsevprek“, „več ali manj“ = malobrižno, ravnodušno, nebrižno, brezbrižno, malomarno, neskrbno, brezpomembno, nepomembno, nepomenljivo: susque deque significat plus minusve P. F.; preg.: susque deque ferre Lab. ap. Gell., Gell. ali habere aliquid Pl. ne (z)meniti (brigati) se za kaj, ne čislati (imeti v čislih) česa, de Octavio susque deque (sc. fero ali habeo) Ci. ep. za Oktavija se ne menim, Oktavij me ne briga, susque deque esse Luc. ap. Gell., Varr. ap. Gell. biti brez pomena, ne pomeniti nič.

sūtor -ōris, m (suere)

1. čevljarski krpač, čevljar, krpár, drétar, kopítar, podplátar, smolár, smôlec: Pl., Sen. ph., Mart., Asellio ap. Gell. idr., ne sutor supra crepidam iudicaret Plin.; od tod preg.: sutor ne supra crepidam (sc. iudicet) Val. Max. čevljar ostani pri kopitu = ne sodi o rečeh, ki jih ne poznaš (prim.: „le čevlje sodi naj kopitar (Kopitar)“ Prešeren); occ. človek iz vrst prostakov (drhali), prostak: id sutores et zonarii conclamarunt Ci., quis tecum sectile porrum sutor … comedit? Iuv.

2. metaf. krpač, skrpovalec, zmašitelj, skrpucalec: fabularum Aug., Sid.

suzerain, e [suzrɛ̃, ɛn] masculin, féminin, histoire fevdni gospod

dame féminin suzeraine fevdna gospa
le vassal et son suzerain vazal in njegov fevdni gospod (sa suzeraine njegova fevdna gospa)

svarílo advertencia f ; aviso m ; prevención f

brez (predhodnega) svarila sin previo aviso
naj Vam je to v svarilo que esto le sirva de aviso (ali de lección ali de escarmiento)

svastika, swastika [svastika] masculin kljukasti križ, svastika

le svastika, emblème du parti nazi svastika, emblem nacistične stranke

svéča (-e) f candela; cera, cero; moccolo; fiz. candela:
prižgati svečo accendere una candela
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali ormai è al lumicino
pren. imeti sveče pod nosom avere le candele al naso
bot. papeževa sveča (velecvetni lučnik) tassobarabasso, verbasco (Verbascum thapsus)
rel. velikonočna sveča cero pasquale

svegliare

A) v. tr. (pres. sveglio)

1. zbuditi, prebujati:
non lo sveglierebbero neppure le cannonate pog. spi kot top

2. pren. zbuditi, zbujati; izučiti

3. pren. vzbuditi, vzbujati (tek, željo)

B) ➞ svegliarsi v. rifl. (pres. mi sveglio)

1. prebuditi, prebujati se

2. pren. spametovati se; postajati premeten

3. pren. vzbuditi, vzbujati se (tek); dvigniti, dvigati se (veter)

svelenire

A) v. tr. (pres. svelenisco)

1. odvzeti strup

2. pren. pomiriti zamero, jezo:
le sue scuse lo hanno svelenito po njegovem opravičilu se mu je jeza polegla

B) ➞ svelenirsi v. rifl. (pres. mi svelenisco) dajati duška jezi, zameri; otresti se jeze

svét monde moški spol , univers moški spol ; (zemlja) terre ženski spol ; (zemeljska krogla) globe moški spol (terrestre) ; (zemljišče) terrain moški spol ; (tla) sol moški spol

novi (stari) svet l'ancien (le nouveau) continent (ali monde)
širni svet le vaste monde
ves svet le monde entier
na tem svetu en ce monde, ici-bas
do konca sveta jusqu'au bout du monde
narobe svet le monde à l'envers
čutni svet univers (ali monde) sensible (ali physique), (filozofija) monde des apparençes
idejni svet monde des idées
modni svet monde de la mode (ali de la haute couture)
notranji svet monde intérieur
otroški svet monde des enfants
pravljični svet monde féerique (ali fabuleux)
rastlinski svet règne végétal, végétation ženski spol, flore ženski spol
sanjski svet monde des rêves (ali imaginaire)
sodobni svet monde contemporain, contemporains moški spol množine
športni svet monde du sport
visokogorski svet (monde de la) haute montagne
odkar svet stoji depuis que le monde existe (ali est monde)
tako je na svetu ainsi va le monde
za nič na svetu pour rien au monde
napraviti potovanje okoli sveta faire le tour du monde
priti na svet, zagledati luč sveta venir au monde, voir le jour, naître
videl je malo sveta il a peu voyagé, familiarno, ironično il n'a vu que son clocher

svét, -a, -o saint, sacré

sveta aliansa la Sainte-Alliance
sveti Anton (religija) Saint-Antoine
sveti dan (božič) le jour de Noël
sveta družina (religija) la Sainte Famille
sveti duh (religija) le Saint-Esprit, l'Esprit-Saint
sveti Trije kralji (religija) les Rois mages
sveti oče (papež) le Saint-Père
sveto pismo (religija) l'Écriture sainte
sveta stolica (religija) le Saint-Siège
Sveta dežela (Palestina) la Terre sainte
sveto mesto la Ville sainte, les Lieux saints
sveti večer la veille de Noël
vsi sveti (praznik) la Toussaint
delati se svetega faire le dévot (ali le bigot), affecter des dehors pieux
sveto obljubiti promettre solennellement
njemu ni nič sveto rien n'est sacré pour lui, il n'a ni foi ni loi
prisegam pri vsem, kar mi je svetega je jure par tout ce qui m'est le plus sacré