Franja

centēnī -ae, gen. centēnûm, num. distributivum (centum) po sto, večkrat sto, vsakokrat sto: latae pedum centenûm quinquagenûm Varr. fr., deciens centena milia Ci. = 1000000, decies centena (sc. milia) dedisses huic parco H., viciens centena milia pasuum C. = 2000 milj, centeni ex singulis pagis T. Redkeje sg. centēnus 3 stokraten, stoteren: centenāque arbore fluctum verberat V. s sto vesli, c. vulnus Sil., guttur Pers., iudex (= centumvir) Stat., consul Mart., dignitas Icti. čin centenarijev (gl. centēnārius), reditus Ven. Od tod subst.

1. centēna -ae, f (sc. dignitas) = centena dignitas: Cod. Th.

2. centēnum -ī, n = secāle ker stoterno rodi: Isid.

Centēnius -iī, m Centenij, rim. nom. propr. Poseb.

1. C. Cent. Gaj Centenij, l. 217 je bil kot propretor s svojo konjenico poražen od Hanibala v Umbriji: N.

2. M. Cent. Penula Mark Centenij Penula, centurion, padel je premagan od Hanibala v bitki v Lukaniji l. 212: L.

centim samostalnik
(o valuti) ▸ centime, centimo
Ko sem se nekoč spuščal po stopnicah in se igral s kovancem za pet centimov, sem ga po nesreči izpustil. ▸ Egyszer, amikor a lépcsőn lefele menve egy ötcentes érmével játszottam, az véletlenül kiesett a kezemből.
Gvarani so razdelili na 100 centimov, vendar se zaradi inflacije centimov ne uporablja več. ▸ A guarani váltópénze 100 centimo volt, de az infláció miatt már nem használják.

centimalis fistula (prim. gr. κέντημα ost) trokar, zdravniško orodje s trirobo konico: P. Veg.

centraln|i (-a, -o) zentral, Zentral- (katalog der Zentralkatalog, komite das Zentralkomitee, masiv geografija das Zentralmassiv, pomnilnik EDV der Zentralspeicher, banka die Zentralbank, enota EDV die Zentraleinheit, figura/lik die Zentralfigur, projekcija die Zentralprojektion, gradbeništvo, arhitektura stavba der Zentralbau, gibanje die Zentralbewegung)
centralno ogrevanje/centralna kurjava die Zentralheizung/Sammelheizung
monter centralne kurjave der Heizungsbauer
s centralno kurjavo/centralnim ogrevanjem zentralgeheizt/zentralbeheizt
centralna sila fizika die Zentralkraft
centralne sile zgodovina Zentralmächte množina

Centum Cellae (Centumcellae) -ārum, f Centumcele (zdaj Civita Vecchia), etr. pristanišče s Trajanovo vilo: Plin. iun.

centumgeminus 3 stoteren: Briareus V., Serv. storoki, Thebe Val. Fl. s stoterimi vrati.

cenzus [é] moški spol (-e …) der Zensus
volilna pravica s cenzusom das Zensuswahlrecht

Cephaloedis -didis, f (Κεφαλοιδίς) Kefaledida: Plin. in Cephaloedium -iī, n (Κεφαλοίδιον) Kefaledij: Ci., mesto na severni sicilski obali s pristaniščem in akropolo (zdaj Cefalù). Od tod adj.

1. Cephaloeditānus 3 kefalenijski: civitas Ci.; subst. Cephaloeditānī -ōrum, m Kefaledijci, preb. Kefaledide: Ci.

2. Cephaloedias -adis, f kefaledijska: ora Sil.

cepivo samostalnik
1. (snov za zaščito proti bolezni) ▸ oltóanyag, vakcinaPrvi odmerek cepiva je treba dati dojenčkom, ko so stari od 6 do 15 tednov. ▸ A vakcina első adagját a csecsemőknek 6 és 15 hetes koruk között kell beadni.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo cepiv proti koleri, skupaj z drugimi ukrepi, pri posameznikih z visokim tveganjem za okužbo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet a fertőzés magas kockázatának kitett személyek esetében más intézkedésekkel együtt a kolera elleni védőoltás alkalmazását ajánlja.
Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ A vakcina a nem beoltott gyermekek megbetegedését is megelőzheti azáltal, hogy csökkenti az aktívan fertőzött gyermekek számát.
Iznajdba široko učinkujočega cepiva je zato malo verjetna. ▸ Egy széles körben hatékony vakcina feltalálása ezért valószínűtlen.
Prva pošiljka naročenega cepiva proti gripi je večinoma pošla v trenutku. ▸ A influenza elleni vakcina első megrendelt szállítmánya többnyire azonnal elfogyott.
Pri 12 mesecih prejme namreč otrok prvi odmerek cepiva, naslednjega pa pred vstopom v šolo. ▸ A gyermek ugyanis 12 hónapos korában kapja meg az első adag oltóanyagot, a következőt pedig az iskola elkezdése előtt.
Povezane iztočnice: peroralno cepivo

2. sirarstvo (o snovi pri izdelavi sira) ▸ oltó, oltóanyag, oltókultúra

cēra -ae, f (gr. κηρός)

1. vosek: Varr. fr., Vitr., Col., Plin. idr., flavam modo pollice ceram mollibat O., ceras excudunt apes V. grade voščene celice, Persae mortuos cerā circumlitos condunt Ci., cerā circumfundere N. z voskom maziliti, fingere e cera Ci. delati podobe iz voska, cerata tabella cerā legitimā Ci. z... voskom prevlečena; vosek za zamaševanje: pices et pingues unguine cerae V., spoliata tegmine cerae rima patet O., aures occludere ceris Amm.

2. met.
a) voščena podoba, voščeno doprsje prednikov v atriju: dispositae per atria cerae O., exornent undique cerae atria Iuv.; prim.: cera illa (imaginarum) S.; kot voščeni kipec pri čaranju: haec ut cera liquescit V.
b) voščena pisalna plošča, voščena tablica: ex illis tabulis cerave recitare L., codicis extrema cera Ci. zadnja stran, quid prima secundo cera velit versu H. kaj stoji v drugi vrsti na prvi strani (namreč ime glavnega dediča), Caerite cerā digni H. (gl. Caere), primae duae cerae Suet. prvi dve strani, cerae ultimae Mart. oporoka. Rimljani so pisali na lesene, z voskom prevlečene tablice in v to voščeno plast začrtavali črke s kovinskim pisalom (stilus).
c) belo lepotilo: Pl., inducta candorem quaerere cera O. (prim. cērūssa).
č) voščeni pečat: cedo ceram et linum Pl., expressa in cera ex anulo imago alicuius Pl., in illo testimonio ceram esse Ci.

ceremónija ceremonia f

brez ceremonij sin ceremonia(s)

cerf-volant [sɛrvɔlɑ̃] masculin rogač (hrošč); papirnat zmaj

jouer avec des cerf-volants-cerf-volants igrati se s papirnatimi zmaji
lancer un cerf-volant spuščati (papirnatega) zmaja

cerk|ev [é] ženski spol (-ve …)

1. ustanova: die Kirche
prvotna/prva cerkev alte Kirche/Urkirche
zgodovina cerkve die Kirchengeschichte
zgodovina prve cerkve die Frühgeschichte der Kirche
ločitev cerkve in/od države die Trennung von Kirche und Staat
nasprotnik cerkve der Kirchengegner
izstop iz cerkve der Kirchenaustritt
die -kirche (deželna Landeskirche, državna Staatskirche, ljudska/z ljudstvom zrasla Volkskirche, nacionalna Nationalkirche, uradna Amtskirche)
podoben cerkvi kirchenähnlich
naklonjen cerkvi kirchenfreundlich
nenaklonjen cerkvi/sovražen do cerkve kirchenfeindlich
v cerkvi/znotraj cerkve innerkirchlich
preganjanje cerkve die Kirchenverfolgung
politika do cerkve die Kirchenpolitik
v politiki do cerkve kirchenpolitisch

2. verska skupnost: die Kirche; -kirche
anglikanska cerkev die Kirche von England
baptistična cerkev die Baptistenkirche
episkopalna cerkev die Episkopalkirche
evangeličanska cerkev evangelische Kirche
izpovedujoča cerkev bekennende Kirche
katoliška cerkev katholische Kirche
luteranska cerkev lutherische Kirche
reformirana cerkev reformierte Kirche
starokatoliška cerkev altkatholische Kirche
uniatska cerkev unierte Kirche
visoka cerkev die Hochkirche
vzhodna cerkev die Ostkirche
vzhodne cerkve orientalische Kirchen
zahodna cerkev die Westkirche
združena protestantska cerkev die Unionskirche
Svetovni svet cerkva der Weltkirchenrat
konferenca cerkva die Kirchenkonferenz
predsednik deželne cerkve der Landeskirchenpräsident
prestop v drugo cerkev der Kirchenübertritt

3. stavba: der Kirchenbau; die Kirche (barokizirana barockisierte, gotska gotische, novogotska neugotische, romanska romanische, predromanska vorromanische, starokrščanska altchristliche); -kirche (baročna Barockkirche, božjepotna Wallfahrtskirche, dvoranska Hallenkirche/Saalkirche, jamska Höhlenkirche, lastniška Eigentumskirche, lesena Stabkirche, mestna Stadtkirche, naslovna Titelkirche, obrambna Wehrkirche, opatijska Abteikirche, podružnična Filialkirche, samostanska Klosterkirche, s kupolo Kuppelkirche, vaška Dorfkirche, zaobljubna Votivkirche, župnijska Pfarrkirche)
patron cerkve der Kirchenpatron
cerkev svetega Petra/Pavla Peterskirche/Paulskirche
cerkev mati Mutterkirche
taborska cerkev die Kirchenburg, die Wehrkirche
gradnja cerkva der Kirchenbau
vodnik po cerkvah der Kirchenführer
oskrunitev cerkve die Kirchenschändung
koncert v cerkvi das Kirchenkonzert
tatvina v cerkvi der Kirchendiebstahl
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein

4.
figurativno imeti srečo kot pes v cerkvi ein Pechvogel sein

cerkev samostalnik
1. (verska zgradba) ▸ templom
2. (organizacija; skupnost) ▸ egyházSopomenke: Cerkev
Povezane iztočnice: Katoliška cerkev, Scientološka cerkev, Evangeličanska cerkev, Anglikanska cerkev, Pravoslavna cerkev, Rimskokatoliška cerkev, Rimokatoliška cerkev

cernuus¹ 3 (sor. s cerebrum) z glavo naprej nagnjen, prekopicujoč se, kozolce prevračajoč, strmoglavo padajoč: Luc. ap. Sil., Arn., (quadrupes) incumbit cernuus armo V. se prekopicne; subst. masc. kozolce prevračajoči glumač, skakač: Luc. ap. Non.

cērōma -ātis, n (gr. κήρωμα)

I.

1. voščeno mazilo, voskalo, s kakršnim so se mazali borilci, da je postala njihova koža spolzka: Sen. ph., Plin. (heterocl. abl. pl. ceromatis), Mart., Iuv.

2. met.
a) borišče: Sen. ph., Plin., Mart., Hier.

— II. ulje: Plin. Val. — Soobl. cērōma -ae, f: Arn.

certāmen -inis, n (certāre)

1. tekmovalni boj, tekmovalna borba, tekma, tekmovanje (fizično in psihično): ineunt certamina disci O. tekmo v metu diska, pedum certamine vicerat omnes O. v teku za stavo, biiugo certamine V. v dirki voz, navali certamine victor V. v veslarski tekmi, Teucris ponam certamina V. priredim tekmo, c. luctandi Q. rokoborba, c. musicum, gymnicum, equestre Suet.; pren. boj, borba, tekma, tekmovanje: Lucr., Pr., T. idr., honoris erat certamen Ci. ali c. dignitatis Ci. za čast, laboris et periculi L., c. conferendi (v prispevanju) L., certamina divitiarum H. pehanje za bogastvom, de principatu sibi cum eo certamen fore N. da se bo moral boriti za prvaštvo, de urbis possessione inter deos certamen fuit Ci., in certamen venire O. udeležiti se tekme, toda: in certamen virtutis venire Ci. s krepostjo meriti se v boju; olli certamine summo procumbunt (remis) V. z vso vnemo, ingenti certamine concitant remos Cu. kosajo se v veslanju = veslajo z vso silo.

2. voj. boj, bitka, spopad: Enn., Lucr., Q., Sil. idr., navale L., classicum Vell., in eius modi certamine pugnatum est C., fit proelium acri certamine Hirt., utrne se boj in oster spopad, certamine pugnae cognitus O., certamen inire L., c. tentare Cu.; occ. vojna sploh: Eutr., Fl., Iust.; pren. prepir, spor, razpor: divitiarum causā bella et certamina omnia inter homines sunt S., illa certamina animorum L. (o strankarskem boju), verborum lingaeque certamina L.; met.: certamen controversiae, quod Graece κρινόμενον dicitur Ci. sporna točka, ideo (Campania) Liberi cererisque certamen dicitur Fl. jabolko spora = vzrok prepira.

certify [sə́:tifai] prehodni glagol ➞ certificate²

certified check (od banke) potrjen ček
this is to certify that s tem potrjujemo, da
to certify under one's hand z lastnoročnim podpisom potrditi
I do hereby certify that s tem potrjujem, da

cērto

A) agg.

1. gotov, nedvoumen

2. jasen, očiten; resničen

3. prepričan:
esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
fare certo qcn. komu zagotoviti

B) m (le sing.) gotovo, gotovost

C) agg.

1. neki:
devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov

2. slabš. neki, nekateri, določeni:
certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj

3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
sentire un certo che nekaj čutiti
ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači

4. neki, nedoločena oseba:
ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi

Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
certi dicono così nekateri trdijo tako

D) avv. gotovo, zares; seveda:
la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda!