Franja

móda moda f

moška (ženska) moda moda masculina (feminina)
sedanja, trenutna moda la moda actual
iz mode pasado (ali fuera) de moda
najnovejša, zadnja moda la última moda, el último grito
biti iz mode estar pasado de moda
to je (pač) (zdaj) moda es la moda
po zadnji modi de última moda
moda je nositi ... está de moda llevar...
biti moda, v modi estar de moda, ser (la) moda, estar en boga
oblačiti se po modi vestir a la moda
držati se mode, slediti modi seguir la moda
prinesti v modo poner de (ali en) moda
priti v modo hacerse moda
priti iz mode pasar de moda

mode¹ [mɔd] féminin moda; način, navada, običaj; pluriel modni predmeti, lišp

à la mode po (najnovejši) modi, móden, v modi
à la mode de po načinu
à la mode ancienne staromodno
à la mode nouvelle, à la dernière mode po novi, zadnji modi
hors de, passé de mode iz mode, nemoden, staromoden, nemoderen, zastarel
mode capillaire lasna moda
mode féminine, masculine ženska, moška moda
mode du jour trenutna, sedanja moda
articles masculin pluriel de mode moderno blago, artikli
bœuf masculin (à la) mode govedina z zelenjavo
coloris masculin mode modna barva
journal masculin de modes modni žurnal, list
lanceur masculin de mode ustvarjalec mode
magasin masculin de modes trgovina z modnim blagom
devenir la mode postati moda, priti v modo
c'est la mode (ainsi) taka je (pač) moda sedaj
il est de mode de porter ... moda je, da se nosi ...
lancer la mode lansirati modo
mettre à la mode spraviti, prinesti v modo
se mettre à la mode, suivre la mode iti z modo; držati se mode; oblačiti se po modi
passer de mode priti iz mode
travailler dans la mode delati v trgovini, v proizvodnji modnih artiklov
chaque pays a sa mode (proverbe) drugi kraji, drugi običaji

Mode, die, (-, -n) moda; in Mode moderno; aus der Mode iz mode; nach der Mode gehen ravnati se po modi

model² [mɔdl] samostalnik
model, vzor (for za)
vzorec, kalup; slikarski model; maneken

after (ali on) the model of po vzoru
to act as a model to biti komu za model

model¹ [é] moški spol (-a …)

1. tehnika das Modell (tudi figurativno); (prikaz) die Nachbildung, das Modell (atoma Atommodell, atoma z elektronskimi lupinami Schalenmodell)
letalski model das Flugmodell, das Modellflugzeug
mavčni model Gipsmodell
figurativno vzgojni model Erziehungsmodell
tehnika pesek za modele der Modellsand
narediti po modelu nachbauen
vodenje po modelu die Modellsteuerung

2. (tip) der Bautyp
avto: model s štirimi vrati der Viertürer
model z dvojimi vrati der Zweitürer

modèle [mɔdɛl] adjectif modelen; vzoren; masculin vzorec, model; model (oseba, obleka); tip, standard; figuré vzor, vzoren primer

sur le modèle de po vzorcu
tous modèles (commerce) vsake vrste
modèle d'avion, de navire model letala, ladje
modèle de fidélité vzor zvestobe
collection féminin de modèles zbirka vzorcev, modelov
fusil modèle 1936 puška model 1936
élève masculin, féminin modèle vzoren dijak, vzorna dijakinja
modèle de tricot pletilni vzorec
entreprise féminin, ferme féminin modèle vzorno podjetje, vzorna kmetija
être fait comme un modèle (oseba) biti lepo raščen
faire le métier de modèle biti, pozirati za model (umetnost)
prendre quelqu'un pour modèle, prendre modèle sur zgledovati se po kom
servir de modèle biti za vzorec, za predlogo, za model

modeler [mɔdle] verbe transitif oblikovati, upodobiti; modelirati; predstaviti, narediti v modelu; napraviti model (quelque chose česa)

se modeler sur quelqu'un zgledovati se po kom, za zgled si ga vzeti
cire féminin à modeler vosek za modeliranje

modellare

A) v. tr. (pres. modēllo) oblikovati, modelirati; upodobiti, upodabljati; posneti (tudi pren.)

B) ➞ modellarsi v. rifl. (pres. mi modēllo) (conformarsi)
modellarsi su, a ravnati se po; prilagoditi se komu, čemu

modeln oblikovati; nach sich modeln oblikovati po svojem kalupu

modelo moški spol model, formular, vzor(ec), kroj

modelo f model (ženska)
llenar un modelo impreso izpolniti tiskan formular
modelo de maridos vzoren soprog
según modelo po predlogi
servir de modelo služiti za vzorec
tomar por modelo za vzor vzeti

modêren moderno

po moderno a la moderna
(to) ni več moderno (obleka) ya ha pasado de moda, fig ya no se estila

moderne [mɔdɛrn] adjectif moderen, sodoben, današnji, času ustrezen; masculin (kar je) moderno

les modernes modernisti
à la moderne moderno, po moderni umetnosti
histoire féminin moderne zgodovina novega veka (1453 do 1789)
enseignement masculin moderne moderni pouk (šolstvo), t. j. brez latinščine in grščine
langues féminin pluriel modernes moderni jeziki
science féminin moderne sodobna znanost
il n'aime que le moderne on ima rad le to, kar je moderno

moderno nov, moderen, nedaven; moden, času primeren; mlad

edad moderna novi vek
el griego moderno moderna grščina
a la moderna, a lo moderno po moderno, po novem okusu

modêrno adv. modernamente; (v povedni rabi) moderno:
oblačiti se moderno vestirsi modernamente
danes je moderno hoditi po gorah oggi è moderno fare escursioni in montagna

moderor -ārī -ātus sum (modus; prim. tudi meditor, med(d)ix, modes-tus)

1. umeriti (umerjati), omejiti (omejevati), zadrž(ev)ati, (u)držati, pritisniti (pritiskati) na koga, utesniti (utesnjevati), (o)brzdati, (u)krotiti, obvlad(ov)ati, imeti v oblasti koga, kaj; abs.: prudens moderandi T. ki je znal krotiti (sebe in druge), recitat Caesar ita moderans T. tako umerjeno, tantā temperantiā inter ambitionem saevitiamque moderatum S. s toliko umerjenostjo (tako premišljeno), da se je držal sredine; z dat.: leonibus Lucr., uxoribus Ci., non vinum hominibus moderatur, sed vino homines Pl., irae L., H., odio L., religioni Ci. svojo tankovestno strogost, voci, linguae, dictis Pl., animo et orationi, cum sis iratus Ci., quis illi gladio … moderabitur? S. kdo bo ónemu meču … velel krotiti se?, moderabatur cursui navium T. plul je počasneje; z acc.: equum frenis Lucr., incitatos equos sustinere et brevi moderari ac flectere C. udržati, obrzdati, nazaj obrniti, animos in rebus secundis Ci., linguam S., Ci., cupiditates libidinesque Plin. iun., pretia spadonum Suet. znižati, difficultatem annonae ac rei frumentariae inopiam Vell. zmanjšati, duritiam lenitatemque legum Suet. umeriti.

2. ravnati, voditi, vladati, uravna(va)ti, odločiti (odločati), določiti (določ(ev)ati); abs.: studia partium moderata sunt S. je odločala (je bila odločilna) navdušena strankarska pripadnost; z dat.: Pl., navi funiculo m. Ci., quibus totis moderatur oratio S. vsemu temu vlada govor, tempus, dies, fortuna, cuius lubido moderatur gentibus S., m. formandis provinciae moribus Plin. iun. nadzorovati; z acc.: Suet., manu capulum aratri O., harundine linum O. usmerjati odičnico, habenas O., Stat.; pren.: frena imperii O. ohranjati red v državi, theatri Iuv. ohranjati red v gledališču, fidem H. blagoglasno ubirati strune, senatus, cui populus moderandi ac regendi sui potestatem … tradidisset Ci., religionem Ci. ukrepati glede verstva, rem Hirt. na čisto spraviti (spravljati), na čisto priti, določiti (določati).

3. po čem uravna(va)ti, urediti (urejati), se ravnati, slediti komu, čemu: suo, non multitudinis arbitrio cantūs numerosque m. Ci., non voluptate, sed officio consilia m. Ci., sententiam tamquam aliquod navigium atque cursum ex rei publicae tempestate m. Ci. — Soobl. moderō -āre -āvī -ātum

1. umeriti (umerjati), (o)brzdati: Acc. fr., Pac. ap. Non.

2. uravna(va)ti, urediti (urejati): Paul. (Dig.), Ulp. (Dig.). — Od tod
a) adv. pt. pr. moderanter umerjeno, zmerno: quis habere profundi indu manu validas potis est moderanter habenas Lucr.
b) adj. pt. pf. moderātus 3, adv. moderātē

1. (o osebah) (prave) mere se držeč, poznavajoč (pravo) mero, umerjen, zmeren, preudarjen, pameten, premišljen, miren, takten, značajen (= gr. σώφρων; naspr. insolens, superbus): frugi homo et in omnibus vitae partibus moderatus ac temperans Ci., moderatiores pudore et temperantiā Ci., moderatissimi homines et continentissimi Ci., nihil moderati habere S. ne poznati (imeti) mere, moderate et clementer ius dicere C. zmerno in usmiljeno, modeste ac moderate L., moderatius (ne preveč ognjevito, preveč vneto, prehudo) cedentem insequi hostem Hirt., res sapientissime moderatissimeque constituta est Ci.

2. (o stvareh) zmeren, ne pretiran: venti, parum m. guttur O., doctrina, imperium, otium, oratio Ci., nemo saltat in convivio moderato atque honesto Ci., quando annona moderatior? Vell. zmernejša, nižja.

módico zmeren, umerjen, omejen

al precio más módico po najnižji ceni

modicus 3, adv. -ē (modus) ki ima pravo mero, ki je prave mere (precej velik, močan ipd., pa tudi ne prevelik, ne premočen ipd., ne ravno velik, ne ravno močen ipd.)

1. umerjen, zmeren, srednje mere, srednji: Plin., Q., Sen. ph., Vell., Suet., quamquam inmoderatis epulis caret senectus, modicis tamen conviviis delectari potest Ci., simulacrum modicā amplitudine Ci., Andromache O. srednje velikosti, srednje velika, genus dicendi subtile, modicum, vehemens Ci., corpus (spis) Ci., modico gradu ire Pl. hoditi z umerjenim korakom, umerjeno stopati, podobno: modice se recipere L., modice sitiens lagoena Pers. srednje mere, modice locuples L. precej imovit, precej premožen, modice fluere aethera Lucr.; occ.
a) primeren, spodoben, dostojen: supellex modica, non multa, ut in neutram partem conspici posset H. stanu (razmeram) primerno.
b) majhen, neznaten: acervus, hospitium H., quercus modico circumdata muro O. z nizkim zidom, fossa L. ali amnis T. ne prav globok(a), modice pictus Vitr. po pomanjšanem merilu, Graecis hoc modicum est Ci. pri Grkih to ni pogosto, pri Grkih je malo takih primerov; metaf.: minae Clodii modice me tangunt Ci. ep. ne posebno, modici equites, senatores T. z majhnim (neznatnim) imetjem; z gen.: Lepidus pecuniae modicus T. ne ravno bogat, Sabinus modicus originis T. neimenitnega rodu, m. virium Vell. Kot subst. n.: modicum se progressam Ap. malo, nekaj korakov, modico deinde regressa Ap. kmalu potem, modico ante Ap. malo prej, modico secus progredi Ap. malo dalje iti.

2. metaf.
a) umerjen, zmeren, preudaren, pameten, premišljen, miren, hladnokrven: Pl., modicus vir severitate T., timide modiceque dicere Ci., modice spernere L., ferre modice populi voluntates Ci.; z gen.: Ap., modicus voluptatum T. zmeren v uživanju; metaf.: zephyri O., severitas Ci. premišljena strogost.
b) skromen, malo zahtevajoč, nezahteven, (politično) lojalen: Plin. iun., animus belli ingens, domi modicus S., contentus nomine modico tutoris L., primo modici, deinde superbi S.

modista ženski spol modistka

modista m trgovec z modnimi artikli; gospod po modi

mōdo m

1. način:
avverbio di modo jezik načinovni prislov
complemento di modo jezik prislovno določilo načina
modo di dire jezik fraza, reklo
in modo strano čudno
in questo modo tako
in special modo posebno
di modo che, in modo da tako da
in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
in qualche modo nekako
in qualunque modo za vsako ceno
in tutti i modi kakorkoli že

2.
modi vedenje, navada:
modi villani neolikano vedenje
in malo modo nevljudno, grobo
vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko

3. pravilo, meja:
fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
oltre modo nadvse
persona a modo poštenjak

4. jezik naklon, modus

5. glasba tonovski način:
modo maggiore durov tonovski način
modo minore molov tonovski način

6. pravo breme

modo moški spol način, oblika, kakovost; metoda; slovničen izraz naklon

modo adverbial prislovno določilo
modo conjuntivo konjunktiv
imperativo velelnik
modo indicativo povedni naklon
modo infinitivo nedoločnik
a(l) modo de po načinu; kot
de algún modo na kakršen koli način
a mi modo de ver (las cosas) po mojem gledanju (stvari)
de ese modo na ta način; tako
de otro modo drugače, sicer
de modo y manera, que... potemtakem, zatorej
de un modo special na poseben način, posebno, zlasti
de ningún modo nikakor
de modo que tako da; da bi
en cierto modo tako nekako
por modo de kot
modos pl vedenje, manire
con modos dostojno
de todos modos vsekakor; popolnoma