Franja

Ampelūsia -ae, f (Ἀμπελουσία „Trtovnata“) Ampeluzija, zahodno predgorje z istoimenskim mestom v Mavretaniji (zdaj Cap Espartel): Mel., Plin.

Amphictyonēs -um, acc. -as, m (Ἀμφικ- τύονες „okoličani“) amfiktionci, amfiktionska zveza, zveza gr. plemen, ki so prebivala okrog kakega svetišča iz verskih, trgovinskih in političnih namenov. Poseb.

1. delfska ali pilska amfiktionska zveza; njeno središče je bilo Apolonovo svetišče v Delfih: Ci., Q.

2. delska amfiktionska zveza kikladskih in sosednjih otočanov z Apolonovim svetiščem na otoku Delosu: T.

amphidanēs -ae, m amfidan, indijski dragulj z magnetno močjo celo do zlata, morda nekak magnetni kršec: Plin.

Amphilochus -ī, m (Ἀμφίλοχος) Amfiloh

1. Amfiarajev sin, kot heros čaščen v atiškem Oropu: L.; z Mopsom je ustanovil več gr. mest, npr. Mal (Mallos) v Kilikiji: Ci.

2. gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Col., Plin.

Amphinomus -ī, m (Ἀμφίνομος) Amfinom, katanski mladenič, ki je nesel z bratom Anapom svoje starše skozi ogenj gore Etne: Val. Max., Ci.; to dejanje, a brez imen mladeničev, omenjata tudi Sen. ph. (De beneficiis, III, 37, 2) in Sil. (XIV, 197).

Amphīō (Amphīōn) -onis, acc. -onem, pesn. -ona, m (Ἀμφίων) Amfion

1. z Zetom Jupitrov in Antiopin sin, Niobin mož, izvrsten pevec, njegov brat pa pastir in lovec. Ko sta brata zidala Tebe, se je kamenje po taktu Amfionove lire samo zlagalo. Po smrti svojih otrok se je Amfion sam pokončal: V., H. idr. Amphionis arces (= Thebae) O.; Pacuvianus Amphio Ci. Amfion v Pakuvijevi tragediji. — Od tod adj. Amphīonius 3 Amfionov: lyra Pr., pecten Sil., ars Sid.; pesn. = tebanski: canes Sen. tr., palestra Cl.

2. neki argonavt: Hyg., Val. Fl.

3. neki igralec v tragedijah: Varr. fr.

Amphissa (Amphīsa) -ae, f (Ἄμφισσα) Amfisa, Amfiza, staro glav. mesto ozolskih Lokrov v Fokidi: L., Lucan., Plin. (z obl. Amphisa). Od tod adj. Amphissius 3 amfiški: Amphyssia saxa O. lokrovsko predgorje Zefirij (Zephyrium) v Brutiji.

amphitheātrum -ī, n (gr. ἀμφιϑέατρον) polkrožno gledališče, amfiteater, elipsasto rim. gledališče, sprva leseno, pozneje umetelno zgrajeno iz kamenja, v sredi jajčast prostor (arēna) za boje gladiatorjev in zveri; ta prostor je obdajalo trdno zidovje z obokanimi votlinami (cavernae) za zveri, na zidovju je bil oder (podium), nad njim v krogih v tri do štiri rede ali pode se dvigajoči sedeži za gledalce in čisto na vrhu odprta galerija. Pred dežjem in pripeko so gledalce branile plahte (vella), razpete čez vse gledališče: Mart., Plin. iun., Isid. Najimenitnejši je bil v Rimu Flavijev amfiteater (zdaj imenovan il Coliseo, Colosseum), ki ga je l. 72 po Kr. začel zidati Flavij Vespazijan in ga je po petih letih dozidal njegov sin Tit. To med Velijo, Eskvilinom in Celijem stoječe gledališče je imelo sedeže za 87000 gledalcev in poleg tega še za 20000 gledalcev prostora na odprti galeriji: Plin., T., Suet. Zidovi drugih amfiteatrov so se ohranili še v Veroni, Piacenzi, Pulju, Salernu in drugod. — Od tod adj.

1. amphitheātrālis -e amfiteatrski: Plin., Mart., Prud., Cl.

2. amphitheātricus 3 amfiteatrski: charta Plin. slabša vrsta papirja, ki so jo sprva izdelovali v aleksandrijskem amfiteatru ali okrog njega.

amphora -ae, f (gr. ὁ ἀμφορεύς)

1. amfora, dvoročna glinasta, redkeje steklena ali oniksna posoda z ozkim vratom, spodaj koničasta, da se je dala zapičiti v zemljo ali v luknje nalivalne mize (abacus), ročka, vrč: Ca., Pr. idr., amphora coepit institui, currente rotā (lončarsko vreteno) cur urceus exit? H. Poseb. kot vinska posoda: Ca., Ci. idr., Laestrigonia Bacchus in amphora H. = formijsko vino (Formiae). V te amfore iz sodov (dolia) pretočeno, dovolj prevrelo vino so dajali v dimnico ali vinsko skladišče (fumarium, apotheca, horreum), kjer je zorelo; amforam so vrat zamašili s pluto in zamašek zasmolili ali oblili s sadro. Na amfore ali na posebne, na vrat pritrjene znamke (tessarae) so napisali nota = vrsto vina in leto, v katerem so ga dali v skladišče (leto je bilo označeno z imeni konzulov, ki so bili takrat na oblasti): Ca., Col., Dig., hic dies... corticem adstrictum pice dimovebit amphorae fumum bibere institutae consule Tullo H., (L. Volcatius Tullus konzul l. 66), parcis deripere horreo cessantem Bibuli consulis (= l. 49) amphoram H., statim allatae sunt amphorae vitreae diligenter gypsatae Petr., quarum (amphorarum) in cervicibus pittacia erant affixa cum hoc titulo: Falernum Opimianum centum annorum Petr.; amphora pesn. met. = vino: H., Mart. V amforah so hranili tudi olje: amphorae oleariae Ca., med: mella condit amphoris H., CCCC amphorae mellis Ci., staljene kovine: amphoras complures complet plumbo, summas operit auro et argento N.; amphora kot krsta: sit tumulus lenae curto vetus amphora collo Pr. (v ta namen je bila v sredi prerezana in se je zopet staknila, ko je bil mrlič položen vanjo); kot velika odtočilna posoda z bolj lijastim vratom, ki je stala v ozkih ulicah in prehodih v uporabo mimoidočim: Titius ap. Macr.; amphorae sparteae Ca. dvolocnate košare iz bodalice za shranjevanje grozdja.

2. amfora
a) kot tekočinska mera = quadrantal = duae urnae = VIII congii = XLVIII sextarii = DLXXV cyathi, približno 20 litrov: Plin., Fest., quaterni denarii in singulas vini amphoras Ci.
b) kot pravilna (normalna) utež za določitev ladijske velikosti = 80 rim. funtov (prim. našo tono = 1000 kg): Plin., navis plus quam trecentarum amphorarum L., naves onerariae, quarum minor nulla erat duum milium amphorûm (= amphorarum) Lentulus in Ci. ep.

ampliō -āre -āvi -ātum (amplius)

1. razširiti (razširjati), večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati), poviš(ev)ati: plagam scalpello Cels., equitum centurias L., vires Plin., templum Suet., servitia (število sužnjev) T.; civitatem, numerum gladiatorum Plin. iun., ne quid deperdat metuens aut ampliet ut rem (imetje) H.

2. pren.
a) (po)večati, poviš(ev)ati, povzdigniti (povzdigovati), povelič(ev)ati, proslaviti (proslavljati): praeturā ampliato honore Auct. b. Hisp., ampl. nomen Mart., Hannibalis bellicis laudibus ampliatur virtus Scipionis Q., senatūs maiestatem numero ampliavit Fl.
b) jur. (o predsedniku sodišča) končno razsodbo (v kaki sodnikom še ne dovolj jasni stvari z besedo amplius = na poznejši rok) odložiti, preložiti (prelagati), odgoditi: cum causam non audisset et potestas esset ampliandi, dixisse sibi liquere Ci. (prim. liquet), ampl. poenam Sen. rh., causa septies ampliata Val. Max.; z osebnim obj. ampliare aliquem pravdo nekoga odložiti: Corn., bis ampliatus reus L., eam (Vestalem) ampliatam L.

amplō -āre (amplus) z besedo povzdigniti (povzdigovati), povelič(ev)ati: causam humilem dictis Pac. ap. Non.

amplus 3, adv. -ē, predklas. in poklas. tudi ampliter

1. prostran, prostoren, (ob)širen, velik: curia, domus, amplum et excelsum signum Ci., atria, porticūs V., quanto est res amplior et quo latior est Lucr., amplior ceteris insula Cu., gymnasium amplissimum Ci., amplum, amplissimum cubiculum Plin. iun., ampla capra (naspr. parva), a. sus (naspr. exilis) Varr., corpore amplo et robusto Suet., amplissimi corporis (canis) Col., species barbarae mulieris humanā amplior Suet.

2. velik, mnog, znaten, obilen, bogat: N., Lucr. idr., a. civitas Ci., C., erat ei pecuaria res ampla Ci., amplae divitiae H., numerus amplior S., amplior exercitus Suet., peditatūs ampliores copiae C., amplissimae pecuniae fit dominus Ci., praemia legatis dedistis amplissima Ci., amplissima dies horarum quindecim Plin. najdaljši dan, ample nutrire valetudinarios Cels., ample magnificeque exornare triclinium Ci., agros militibus amplissime dare, assignare Ci. v zelo veliki meri, amplissime donare cohortem militaribus donis C., exstructa ampliter mensas Luc. ap. Non., ampliter occupatum esse, ampliter saturum fieri, ampliter facere sumptum, ampliter mentiri Pl., ampliter nummatus Ap. Pogosto komp. neutr. kot subst. = več: amplius ab Herbitensibus exprimi non poterat Ci., Segestanis praeter ceteros imponebat aliquando amplius, quam ferre possent Ci. večje breme; z gen. = (še) več: amplius temporis C., si a. obsidum dare velit C., nescio, an a. negotii mihi contrahatur Ci.

3. pren.
a) (o stvareh) α) velik, ne majhen, obilen; močen, hud, silen: occasio Ci., spes S., Pr., poena Pr., pro viribus amplis Lucr. po svoji silni moči, amplior morbus, irae ampliores Ter., amplior mortis metus Ci., amplior potentia, amplissimi effectus Plin. β) veličasten, zelo lep, očiten, odličen, krasen, sijajen, časten: fructus, munus, merita, res gestae Ci., omnia, quae vobis cara atque ampla sunt Ci. drago in veličastno (prim.: cui sua non videntur amplissima, miser est Sen. ph.), amplum donum, dona amplissima, ludi amplissimi, sacrificium solito amplius, amplissima vestis L., habitus formaque viri aliquantum amplior angustiorque L., victima amplior Sen. tr., amplum funus, triumphus amplissimus N., amplissima dignitas, gloria Ci., amplissimi honores Ci., Suet., amplissimus honor Ci. ali magistratus Suet. (= consulatus), locus ad agendum amplissimus (= rostra) Ci., verbis amplissimis gratias agere Ci. s (pre)častnimi, amplum Tuscis ratus L. meneč, da je častno za Tuščane, da je Tuščanom v čast, quia tibi amplum et gloriosum censes L., amplissime et honestissime ex praetura triumphari Ci., amplissime ac magnificentissime gerere honores Ci., amplissime efferri Ci., amplissime decernere de alicuius salute, dignitate Ci. (prav) častno; (o govoru) sijajen, vznesen, dostojanstven: amplum orationis genus Ci., elate et ample loqui, sublate ampleque dicentes Ci., satis ample sonare Fl., ampliter dicere, laudare Gell., amplissime laudari Ca.
b) (o osebah) visok, na visoki stopnji stoječ, imeniten, odličen, ugleden, spoštovan: amplae et honestae familiae plebeiae Ci., viros primarios atque amplissimos civitatis convocavit Ci., Sthenius erat amplissima cognatione Ci., amplissimi cives, cuiusque aetatis amplissimi, amplissimo genere natus C., parvi et ampli H. visoki in nizki (ljudje); amplissimus -um (kot naslov višjih stanov in državnih dostojanstev) visoki, vzvišeni, (pre)svetli: amplissimum collegium decemvirale Ci., amplissimi sacerdotii collegium Ci., ordo amplissimus Ci., Plin. iun., Suet. = senat, amplissimorum ordinum viri delecti Ci. = iz stanu senatorjev, vitezov in erarskih tribunov. — Od tod adv. komp. amplius, prvotno acc. sg. subst. (gl. spredaj točko 2. in prim. stavke, kakor: quid vis amplius? Ci., quid loquar amplius de hoc homine? Ci.), potem

1. zgolj (časovni) adv. = (na)dalje, več: non luctabor tecum a. Ci., quid est, quod iam a. exspectes? Ci., proelio a. non lacessivit C., urere ne possit calor a. aridus artus Lucr., nec iam a. ullae apparent terrae V.; — od tod
a) jur. amplius pronuntiare (o predsedniku sodišča: (besedo) „amplius“ izreči (izrekati) = z besedo amplius „na dalje“, „na poznejši rok“) odložiti, preložiti (prelagati) končno razsodbo (v kaki sodnikom še ne dovolj jasni stvari, o kateri so bili zaradi tega izjavili svoj „non liquet“ [na glasovalnih tablicah N. L.]): vel iudicari primo poterat vel amplius pronuntiari Ci., de Philodemo amplius pronuntiatur Ci.; pren.: amplius deliberandum censeo Ter. dalje.
b) jur. pri kupčijah, plačilih, pogodbah idr. amplius non petere pozneje nič več zahtevati: quid ita satis non dedit: amplius a se neminem petiturum Ci., si quid satis dandum erit, amplius eo nomine non peti, cures, ut satisdetur Ci. ep.; podobno amplius non agere Ulp. (Dig.) pozneje nobene pravde več sprožiti.

2. (redko) več = močneje, silneje, huje: a. accusare Pl., invitare Ter., a. aequo lamentari Lucr.

3. (pri določenih časovnih in sploh številčnih količinah)
a) kot apoz. k sklonu, ki ga določa stavčna skladnja (k nom., gen., acc. in abl., samo k dat. ne) več ko, več kakor, nad: quid? si tandem amplius triennium est? Ci., a. sunt sex menses Ci., cum eum a. centum cives cognoscerent Ci., cum a. centum milia facta essent armatorum N., non a. duum milium intervallo S., oppidum Vagam non a. mille passuum abesse S., quod a. annos triginta in exercitu fuerat S., in eo proelio non a. ducentos milites desideravit C., tu faciem illius noctem non a. unam falle dolo V., duas a. horas dubium certamen sustinuere L., quem (solem) mathematici a. duodeviginti partibus confirmant maiorem esse quam terram Ci., non a. pedum milibus duobus ab castris castra distabant C.; od tod abs. (skoraj = plures) več: duo, haud a., milia peditum L., binas aut a. domos continuare S.
b) s quam več ko, več kakor: reiciundi a. quam trium iudicum potestas Ci., non a. quam terna milia aeris N., haud a. quam mille Cu.; z abl. comparationis: triennio a. Ci., non a. quinis aut senis milibus passuum interesse C.

4. posebni izrazi:
a) non (nihil) dico (dicam) amplius več ne rečem (nič drugega ne rečem ali nočem reči), rajši molčim: Pl., Ci.; podobno: nihil dixit amplius Ci., hoc dicunt, nihil a. Ci., quid a me amplius dicendum putatis? Ci.
b) hōc (eō) amplius več kakor to = še več, poleg tega (še): Ca., Suet., Icti., quid est, quod tibi mea ars efficere hoc possit amplius? Ter., neque hoc amplius, quam quod vides, nobis quidquam est Pl., bestiis... sensum et modum dedit..., homini hoc amplius, quod addidit rationem Ci., namque ea, quae supra scripsimus, de eo praedicarunt atque hoc amplius N., denas alii, alii plures habent (uxores), sed reges eo amplius S.; v istem pomenu tudi his amplius: Q.; od tod kot termin glasovalcev v senatu, ki so ob pristanku na mnenje koga hoteli dodati svojemu glasu kak pristavek: Servilio assentior; et hoc amplius censeo Ci. in poleg tega še menim.
c) nihil (nec, neque) amplius quam nič drugega kakor = samo, le, zgolj: de sepulcris autem nihil est apud Solonem amplius quam ne quis ea deleat neve alienum inferat Ci., ut terra tecta esset stramentis neque huc amplius quam pellis esset iniecta N.; elipt. ali zevgma: histrionem et philosophum Nero nihil amplius quam urbe Italiaque submovit Suet., ubi nihil temeritate solutum nec amplius quam decurio equitum audentius progressus... ceteros ad obsequium exemplo firmaverat,... abscessit T.; tako tudi nec quidquam amplius quam: Suet. ali nihil amplius praeter: Vell.; elipt. nihil amplius drugega nič = samo (le) to, nič več: Ter., Ci.; podobno: si nihil amplius (sc. efficiam) O.
č) amplius = saepius večkrat: amplius quam semel agi potest Icti.; abs.: felices ter et amplius H., per tot successus ter, nec amplius, adversum casum expertus Suet.

Ampsānctus (Āmsānctus), večinoma v gen. Ampsānctī (Āmsānctī) (sc. lacus), m Am(p)sankt, Am(p)sanktsko jezero, vulkansko jezero blizu Ekulana (Aeculānum) na Hirpinskem z žvepleno izparino in svetiščem boginje Mefite (Mephītis); tam so si pesniki zamišljali vhod v podzemlje: Ci. idr., Amsancti valles V.; preg. zaradi zadušne izparine: duplicis Amsancti pestis Sid.

amputiran (-a, -o) amputiert
z amputirano nogo beinamputiert
z amputirano roko armamputiert

amputō -āre -āvi -ātum (ambi in putāre)

1. agr. nekoristne in škodljive dele odrez(ov)ati, odsek(av)ati, obrez(ov)ati, prirez(ov)ati, (o)trebiti (naspr. immittere): circumcidat, amputet Ci obreži (vse), odreži (nekoristne in škodljive dele), a. vitem ferro Ci., inutiles falce ramos H., proximas viti radices Q., cacumen (ulmi) Plin., gemmas post triennium a matre Col.; pren.: ramos a. miseriarum Ci.

2. telesne dele odrez(ov)ati, odsek(av)ati, odvze(ma)ti (posebno medic.: membra, pedes, manus auresque, manum gladio, ferro crus, pedes securibus Cu., ex ipso vertice capillos Plin. iun., aurem alicuius T., caput T., Suet., manūs Sen. ph., Suet., humeros trunco tenus, ossa Sen. tr., exoletos Sen. rh. skopiti; z ugrizom odvzeti, odgrizniti: caudam, testes Plin.; pren.: in rei publ. corpore... quidquid est pestiferum, a. Ci., scabiem Col.; pesn. pren. (o mrazu): fractos asper rigor amputat artus Sil.

3. pren. omejiti (omejevati), (s)krčiti, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: sententiarum circumcidere et amputare multitudinem Ci., longa colloquia Sen. tr., legionum numerum T., infracta et amputata loqui Ci. pretrgano in nepovezano govoriti, populi pars amputatur Ci. je prikrajšan.

Ampyx -ycis, acc. -yca, m (Ἄμπυξ) Ampik, gr. moško ime,

1. Finejev tovariš, nasprotnik Perzeja, ki ga je ob svoji svatbi okamnil z Meduzino glavo: O.

2. neki Lapit, ki je na Pritojevi svatbi ubil Kentavra Oikla: O.

àmrēl -éla m, amréla ž gl. ambrel, ambrela: prodavati -e delati se nevednega, sprenevedati se, ne priti z barvo na dan

amuser [amüze] verbe transitif zabavati, razvedriti, kratkočasiti, (raz)veseliti; figuré varati, za nos voditi, uspavati, zamotiti

s'amuser zabavati se, razvedriti se, kratkočasiti se, čas izgubljati, šaliti se (de z), norčevati se (de iz); péjoratif veseljačiti, lumpati
pour s'amuser za šalo
amuser le tapis (familier) veliko govoriti (o nepomembnih stvareh), prazno slamo mlatiti
amuser l'ennemi (figuré) zvijačno prevarati sovražnika
tu amuseras le caissier pendant qu'on ouvrira le coffre ti boš zamotil blagajnika, medtem ko bomo odprli sef
amuser quelqu'un par des promesses imeti koga za norca z obljubami
il s'amuse à mes dépens zabava se na moje stroške
elle s'est amusée de moi ponorčevala se je iz mene
l'enfant s'amuse à lancer la balle contre le mur otrok se zabava z metanjem žoge ob zid

Amycus -ī, m (Ἄμυκος; prim. ἀμυχή praska) Amik, gr. moško ime,

1. Pozejdonov sin, bebriški kralj v Bitiniji. Ko so se na obali njegove dežele izkrcali argonavti, je pozval najhrabrejšega na rokoborbo z orožjem (castus), ki ga je sam izumil; Poluks se je spustil v boj z njim in ga je ubil: V., Val. Fl., Hyg., Amyci portus Plin. (blizu Herakleje v Pontu, kjer je bil baje Amik ubit).

2. neki Kentaver, Ofionov sin, ki je na Piritojevi svatbi ubil Lapita Keladonta, a sam podlegel Belatu: O.

3. neki Trojanec: V.

4. Enejev tovariš: V.