Franja

Mopsopia -ae, f (Μοψοπία) Mopsópija, staro ime za pokrajino Atiko (baje po nekem atiškem kralju Mopsopu): Mopsopia tota Sen. tr. vsa Atika ali vse Atene. — Od tod adj. Mopsopius 3 (Μοψόπιος) mopsópijski = átiški, aténski: iuvenis (= Triptolemus) O., muri O. atensko zidovje, Atene, urbs O. Atene.

mordà | mórda adv.

1. forse; quasi:
morda bi kar šel quasi quasi me ne andrei
morda bo kaj iz tega, morda nič forse se ne farà qualcosa e forse niente

2. morda bi (izraža obzirno željo, zapoved)
morda bi se pomaknili malo naprej e se ci spostassimo un po' più avanti?

3. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno prošnjo)
ali morda še kaj želite? desidera altro?

4. pren. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) forse:
kdo me bo strahoval? Morda ti, ki te nič ni? e chi mi metterà paura? Forse una mezza cartuccia come te?!

mordāx -ācis, adv. mordāciter (mordēre)

1. (u)grizljiv, popadljiv: canis Pl.; occ.
a) žgoč, bodeč: urtica O., arista mordacior hordeo Plin., mordacissima marga Plin.
b) (po okusu) oster, hud, pekoč, grenek: acetum Pers., fel O., sucus Plin.
c) jedek, razjeden, koroziven: pumex O., pulvis Plin.
d) režoč, bridek, oster: pinus mordaci ferro icta O. s sekiro, lima mordacius uti O. ostreje.

2. metaf.
a) (z besedami) (u)grizljiv, ujedljiv, zajedljiv, zbadljiv, zbadajoč, oster, piker: Sen. ph., Lact., carmen O., Cynicus H., mordacissimus homo Sen. rh., mordaciorem qui improbo dente appetit Ph., mordacissimae literrae (naspr. pacificae) Hier., ait animus ille mordaciter Macr.
b) razjedajoč, glodajoč, grizoč, pekleč: sollicitudines H., curae mordacissimae Aug.

mordeō -ēre, momordī, morsum (nam. *(s)mordéi̯ō; prim. skr. mardayati mleti, drobiti, gr. ἀμέρδω oropati, odvzeti, σμερδ-νός, σμερδ-αλέος strašen, stvnem. smerzan = nem. schmerzen boleti, ang. smart bister, premeten, pameten, pren. zajedljiv, piker, jedek, pekoč)

1. gristi, ugrizniti (ugrizovati), grizljati, žvekaje gristi, žvekati, žvečiti, jesti, (o)glodati: Enn. ap. Gell., Mart., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., canes mordent Ci., pabula dente momordi O., vitem V., tunicatum cum sale caepe Pers.; preg. o umirajočih (= gr. ὀδὰξ λαζοίατο γαῖαν Hom.) humum ore momordit V. zagrizel je v zemljo = umrl je, šel je pod rušo; subst. pt. pf. morsī -ōrum, m ugriznjenci: morsi a rabioso cane Plin.; morsa -ōrum, n grižljaji = koščki: lanea Cat.; occ.
a) zajesti (zajedati) se, zaseka(va)ti se, zadreti (zadirati) se v kaj, prije(ma)ti, (z)grabiti: mordet fibula vestem O., laterum, iuncturas V., vomer mordet terram Plin., locus (sc. corporis), qui mucronem (sc. teli) momordit Cels. kamor se je zasekala ost, kamor se je zadrla ost, id, quod a lino mordetur Cels. kar (kjer) predre nit.
b) trdno se držati česa: fraxinus arentem mordebat humum Stat.
c) (o rekah) oplakujoč objedati kaj, oplakujoč se zajedati v kaj, pljuskati ob kaj: rura, quae Liris quietā mordet aquā H.
d) (o)žgati, ož(i)gati (o)smoditi, skeleti, ščemeti, zaje(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), poškodovati: urtica foliis non mordentibus Plin., radix gustu acri mordet Plin., m. oculos Plin., mordeat … fortior aura nemus Mart., aceto morderi Plin. čimžati (namakati) se, quia oleam momorderit aestus H., frigora parum cautos mordent H.

2. metaf.
a) ugrizniti (gristi) = ujesti (ujedati), zbosti (zbadati), ob(i)rati, opravljati, ogovarjati, obrekovati, udrihniti (udrihati) po kom, zabavljati čez koga ali kaj, po kom ali čem, prizade(va)ti, (u)žaliti, (u)žalostiti, (o)zmerjati; kako se je razvila metafora, kaže stavek: livor iniquo nullum de nostris dente momordit opus O. se ni lotila; od tod m. clanculum Ter., mordebere dictis O., mordear opprobriis H., iocus mordens Iuv. zajedljiva, valde me momorderunt epistulae tuae Ci. ep., conscientia mordet Aug. in pass. conscientiā mordeor Ci. vest me grize, peče, paupertas mordet Ci. ali mordet cura medullas O. grize, gloda, pekli, grudi, dolore mordeor O. boli me, scribis morderi te interdum, quod … Ci. ep. da te boli.
b) (duševno) zagristi se v kaj = držati se česa: hoc tene, hoc morde Sen. ph. tega načela se trdno drži.

Opomba: Star. pf. act. memordī: Gell.

mordre* [mɔrdrə] verbe transitif, verbe intransitif gristi, ugrizniti; pičiti; glodati; chimie razjedati; zagristi se v; prodreti (quelque chose v kaj)

se faire mordre pustiti se ujeti
s'en mordre les doigts (familier) hudó kaj obžalovati
mordre à l'hameçon ugrizniti v trnek, figuré nasesti, iti na led; pustiti se prevarati
il a été mordu par un serpent kača ga je pičila
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, figuré obžalovati svoje besede
mordre ferme aux mathématiques pošteno, krepko se zagristi v matematiko
ça ne mord pas to ne prime, to nič ne izda
mordre la poussière pasti po dolgem na tla, figuré propasti, ne uspeti
je ne sais quel chien l'a mordu ne vem, kakšna muha ga je pičila
mordre sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
(sport) le départ doit être redonné, un des concurrents a mordu sur la ligne start je treba ponoviti, eden tekmovalcev je prestopil (startno) črto
chien qui aboie ne mord pas pes, ki laja, ne grize

mȏre s morje: debelo more visoko morje; otvoreno more odprto morje; široko more; to se nalazi za -em; iza sedam mora zelo daleč; preko -a onstran morja; to je kaplja u more; majstor s -a primorski, dalmatinski mojster, Dalmatinec; sloboda -a svobodna plovba po morju; ravno mu je sve do -a vseeno mu je; hvali more, drži se kraja ne sili v nevarnost; mrtvo more brezizrazna družba; more mu je do koljena tuje podcenjuje, svoje pa precenjuje; Mrtvo more; Crveno more; Jadransko more

morfij samostalnik
(zdravilo proti bolečinam) ▸ morfiumImela je hude bolečine po vsem telesu, zato je dobivala injekcije morfija. ▸ Egész testét gyötörték a fájdalmak, ezért morfiuminjekciókat kapott.
Umrl je zaradi smrtonosne mešanice heroina in morfija. ▸ Heroin és morfium halálos keverékétől halt meg.
Test pokaže sledove marihuane, amfetaminov, kodeina, kokaina, heroina in morfija. ▸ A teszt kannabisz, amfetamin, kodein, kokain, heroin és morfium nyomait mutatja ki.
Sopomenke: morfin

mōrigerō -āre = morigeror -ārī ugoditi (ugajati), ustreči (ustrezati): sibi Pl. (po)tešiti slo.

mōrigeror -ārī -ātus sum (mōrigerus) ugoditi (ugajati), ustreči (ustrezati), ravnati se po čem: alicui Ter., errantiae animi Afr. fr., servituti Pl. vda(ja)ti se v sužnost, voluptati aurium Ci.; v obscenem pomenu: ore alicui Suet.

morior, morī, mortuus sum, toda moritūrus (indoev. koren *mer(H)- umreti; prim. skr. márate umira, gr. μορτός, βροτός [iz *μροτός] smrtnik, μαραίνω zatiram, meljem, onesposabljam, lat. mortuus, mors, sl. smrt, mrtev, mreti, moriti)

1. mreti, umreti (umirati), preminiti, o živalih poginiti (poginjati), crkniti (crka(va)ti): Pl., H., V., Plin. iun., Sen. rh., idr., morbo mori N. umreti za boleznijo, umreti zaradi bolezni, ex vulnere mori L. umreti za rano, umreti zaradi rane, morte suā m. Sen. ph. umreti naravne smrti, in studio dimetiendi caeli m. Sen. ph. do zadnjega diha se ukvarjati z merjenjem neba (z zvezdoslovjem), moriar, si ali ni … Ci. naj umrem, smrt me vzemi, če (ne) … , voces morientes Ci. umirajočega; pt. fut. act. moritūrus 3
a) umreti hoteč, na smrti (smrtni postelji) ležeč, namenjen (pripravljen) umreti, v smrt idoč, pred smrtjo, na pragu smrti, na poti v smrt, umirajoč: Ci., L., fertur moriturus in hostīs V.
b) ki mu je usojeno umreti, ki mora umreti, smrten: Sen. ph., Lucan., Ap., quid tibi prodest morituro? H., moriture Delli H.

2. metaf.
a) (o osebah) na smrt zaljubljen biti, plavati v ljubezenskem razkošju, umirati (giniti) od ljubezni: O., acrius ut moriar Pr.
b) (o stvareh in abstr.) premreti (premirati), (o)dreveneti, usahniti (usihati), giniti (ginevati), poginiti (poginjati), izginiti (izginjati), zamreti (zamirati), izgubiti (izgubljati) se, (o)slabeti, (s)hirati: Q., Cels., Cl., morientes artūs, digiti O., frenis manu moriente remissis O., morientia lumina O. stekleneče oči, primis segetes moriuntur in herbis O., exustus ager morientibus aestuat herbis V., dies … est mortuus Pl. je minil, se je iztekel, unguenta … suis moriuntur horis Plin. izgubljajo svojo moč, memoria moritur Ci., meriti morietur gratia vestri O., leges mortuae Ci. pozabljeni, neveljavni. — Od tod adj. pt. pf. mortuus 3

1. umrli, mrtev (naspr. vivus): mortuus concidisti Ci. kakor mrtev; preg.: nihil mecum tibi, mortuus tibi sum Pl. zate sem mrtev; subst. mortuus -ī, m mrtvec, mrlič: mortuum inferre in domum Ci., a mortuis excidere Ci. od mrtvih (smrti) obuditi (obujati), amandare aliquem infra mortuos Ci. v kraljestvo mrtvih poslati = usmrtiti; preg.: verba fiunt mortuo Ter. govori se mrtvemu = zaman, zastonj.

2. metaf. tako rekoč mrtev, odmrl, usahel: mare mortuum Iust. Mrtvo morje v Palestini, pa tudi severni del Atlantskega oceana (= Severno morje): Pl., lacerti Ci. odmrle, šibke, nemočne, slabotne, flores Plin.

Opomba: Star. in pesn. po 4. konjugaciji: morīmur: Enn. ap. Prisc., inf. morīrī: Pl., O. — Act. soobl. moriō -īre: pf. moriēre: Ven., fut. moriam: It.

morir [-ue-, pp muerto] umreti, odmirati, prenehati

morir a manos de asesino biti umorjen
morir de frio umreti od mraza
morir de poca edad mlad umreti
morir de risa pokati od smeha
morir sin decir Jesús nenadoma umreti
¡muera! dol z njim!
estar a morir con alg. biti s kom v smrtnem sovraštvu
le gusta a morir strašno mu je všeč
morirse umirati; otrpniti (ud); ugasniti (luč)
morirse por a/c koprneti po, vroče želeti
es para morirse de risa človek bi počil od smeha

morj|e [ó] srednji spol (-a …) geografija das Meer; pomorstvo die See
geografija Baltiško morje die Ostsee
Beringovo morje Beringmeer
Črno morje Schwarzes Meer
Egejsko morje Ägäisches Meer, die Ägäis
Jadransko morje Adriatisches Meer, die Adria
Južno morje die Südsee
Karibsko morje Karibisches Meer
Kaspijsko morje Kaspisches Meer
ledeno morje Eismeer
Ligursko morje Ligurisches Meer
Marmorno morje Marmarameer
Mrtvo morje Totes Meer
Sargaško morje die Sargassosee
Severno ledeno morje Polarmeer
Rdeče morje Rotes Meer
Severno morje die Nordsee
Sredozemsko morje Mittelmeer
Tirensko morje Tyrrhenisches Meer
geografija vrste: globoko morje Tiefsee
obalno morje Küstenmeer
obcelinsko morje Schelfmeer
odprto morje Hochsee, pomorstvo hohe See, offene See
plitvo morje (šelf) Flachsee
robno morje Randmeer
sredozemsko morje Binnenmeer
stransko morje Nebenmeer
bibavični pas morja das Wattenmeer
pomorstvo mirno morje die Meeresstille
pomorstvo razburkano morje [rauhe] raue See
pomorstvo vzvalovljeno morje rollende See
figurativno Meer, ein Meer von (krvi ein Meer von Blut, luči Lichtmeer, Lichtermeer, ein Meer von Licht, megle Nebelmeer, peska Sandmeer, plamenov Flammenmeer, peska Sandmeer, skalno Blockmeer, Felsenmeer)
… morja Meeres-
(biologija die Meeresbiologie, ekologija die Meeresökologie, geologija die Meeresgeologie, globina die Meerestiefe, boginja Meeresgöttin, karta die Meereskarte, bog der Meeresgott, površina die Meeresoberfläche, svetlikanje das Meerleuchten, Meeresleuchten)
na morju auf dem Meer, (na obali) am Meer
na odprtem morju auf hoher See
vojska cilj na morju das Seeziel
meja na morju die Seegrenze
carinska meja na morju die Seezollgrenze
nesreča na morju der Seeunfall, die Seenot
pogled na morje der Meeresblick
na morje (proti morju) seewärts, meerwärts
prevlada na morju die Seeherrschaft
vojna na morju der Seekrieg
geografija nad morjem (nadmorske višine) über dem Meeresspiegel
pod morjem unter dem Meeresspiegel
po morju auf dem Meer, transportirati: auf dem Seeweg
po suhem in po morju über Land und Meer
potovanje po morju die Seereise, vožnja: die Seefahrt
v morje ins Meer
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
z morja vom Meer
veter z morja der Seewind

mórje sea, (svetovno) ocean; pesniško billow

ob mórju by the sea
na mórju at sea; at the seaside, on the seashore
na odprtem mórju on the open sea, on the high seas
onstran mórja beyond the sea
prek mórja overseas, oversea
odprto mórje high sea, open sea, pesniško main
Črno (Rdeče, Mrtvo) mórje the Black (the Red, the Dead) Sea
Kaspijsko mórje the Caspian Sea, the Caspian
Jadransko mórje the Adriatic Sea, the Adriatic
Severno mórje the North Sea
Sredozemsko mórje the Mediterranean, pogovorno the Med
Tiho mórje the pacific, the Pacific Ocean
kipenje mórja surf (of the sea)
mirovanje mórja calm (ali calmness) of the sea
bitka na mórju naval battle
nagrbančeno, nagubano mórje choppy sea
razburkano mórje a heavy sea, a rough sea, an angry sea
mórje krví (figurativno) seas pl of blood
mórje oblakov a sea of clouds
mórje težav a sea of troubles
vožnja po mórju naviagation, seafaring, voyage
iti na mórje to go to the seaside, to go to the sea
peljati se čez mórje to cross the sea
biti na mórju to be at the seaside, to be by the sea
potovati po mórju to voyage
potovati po mórju in po kopnem to travel by land and sea
mórje je razburkano the sea is running high, there is a heavy swell
pasti v mórje (s krova) to fall overboard
vreči v mórje (z ladje) to throw overboard
to je kaplja v mórje (figurativno) it's a drop in the bucket
mórje obliva obalo the sea washes the coast
navadil sem se na mórje I have got used to the sea
posvetiti se mórju (postati mornar) to go to sea, to follow the sea, to decide on a sailor's life (ali humoristično a life on the ocean wave)
vsa družina je na mórju all the family are at the seaside
kapljica v mórje (figurativno) a drop in the ocean

mórje mer ženski spol

morje česa (figurativno) une mer de
po morju sur (ali en) mer
po morju in po kopnem par mer et par terre
na odprtem morju en pleine (ali haute) mer, au large
Jadransko (Sredozemsko) morje la mer Adriatique (Méditerranée)
Črno (Baltsko, Kaspijsko, Ledeno, Severno) morje la mer Noire (Baltique, Caspienne, de glace, du Nord)
og njeno morje mer de flammes
razburkano morje mer agitée (ali houleuse, tempétueuse, creuse), houle ženski spol
tiho, mirno morje calme moški spol, bonace ženski spol
potovanja po morju navigation ženski spol en mer, voyage moški spol par mer

mórje (-a) n

1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

3. (morska voda) mare

4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano

mórje mar m/f

morje česa (fig) un mar de a/c
po morju in po kopnem por mar y por tierra
onstran morja de ultramar, ultramarino
po morju por mar, por vía marítima
na odprtem morju en alta mar
Jadransko (Sredozemsko) morje (Mar) Adriático (Mediterráneo) m
Črno (Atlantsko, Baltsko, Ledeno, Kaspijsko, Severno) morje Mar m Negro (Atlántico, Báltico, Glacial, Caspio, del Norte)
ognjeno morje, morje plamenov mar m de llamas
razburkano morje mar gruesa
potovanje po morju viaje m por mar; crucero m

moro mavrski, mavretanski; mohamedanski

vino moro nekrščeno (pristno) vino
sentarse a lo moro sedeti po mavrsko (s prekrižanimi nogami)
moro m Maver, Mavretanec; vranec
moro de paz mirna (krotka) oseba
¡hay moros en la costa! pozor! ni varno!

morrow [mɔ́rou] samostalnik
arhaično jutro

the morrow jutri, naslednji dan
on the morrow naslednjega dne
the morrow of naslednji dan, čas takoj po

mors, mortis, f (gl. morior)

1. smrt (poseb. samoobsebna, naravna; prim. nex): Pl., Ter., L., S. idr., honesta N., necessaria Ci. naravna, voluntaria Ci., in morte V. v (ob) smrti ali po njej, mediā in morte V. med smrtjo, umirajoč, extremā in morte V., Cat. blizu smrti, v zadnjem pojemanju, suprema mors H. smrt, ki naredi (vsemu) konec, ad mortem damnari T. na smrt, morti (ad mortem Pl.) dare aliquem H. smrt zadati komu, alicui morti esse Ci. ali mortem facere O. smrtonosen biti za koga, biti smrt nekoga, suā morte defungi Suet. svoje (= naravne) smrti umreti, mortem deprecari C. prositi, da se pusti komu življenje; pl. mortēs (= gr. ϑάνατοι)
a) smrt, umrtje več oseb: praeclarae mortes imperatoriae (= imperatorum) Ci., meorum Plin. iun., clarae mortes pro patriā oppetitae Ci. slavno žrtvovanje življenja za domovino, perdere mortes Stat. smrt zapravljati = nekoristno širiti smrt (med sovražniki).
b) načini smrti, smrtne nevarnosti: Sen. ph., omnes per mortes animam dedissem V., omni imagine mortium T.

2. metaf. (o neosebnih subj.) smrt = pogin, uničenje, poguba, ginevanje: hoc mors est illius, quod ante fuit Lucr., memoriae Plin.

3. meton.
a) mrtvo telo, truplo, mrlič, mrtvec, mrtvak: morte campos contegi Acc. ap. Non., Clodii mortem lacerare Ci., hominis Plin., nec sit in Attalico mors mea toro Pr., odiosum est mortem amplexari Pl. mrliča, ogrodje, skelet (o starcu).
b) (= gr. φόνος) kri, prelita z umorom: ensem multā morte recepit V.
c) smrt = kar zadaja smrt, smrtonosno sredstvo: mors terrorque sociorum lictor Sextius Ci., fratri suo paratam mortem ebibit Ap. smrtonosni strup, aër fertilis in mortes Lucan. ki ima (= v katerem je) obilo smrtonosnih nadlog; pl. mortes smrtonosni izstrelki: Lucan., Sil., Stat.

4. pooseb. Mors, Mortis f Smrt kot boginja, hči Ereba in Noči: Ci., V., Hyg.

Opomba: Star. abl. sg. mortī: Lucr.

morsus -ūs, m (mordēre)

1. grizenje, ugriz, griz: Sen. ph., Cael., serpentis, avium Ci., morsu necare O., morsu (ap)petere aliquid T., Sil. rezati z zobmi po čem, gristi za čim; podobno: morsu insequi saxum O. in catenas morsibus ali morsibus et ore tentare Fl., morsu (z zobmi) apprehendere (tollere) aliquid Plin., morsu premere aliquid Lucr. hudo zagristi (zagrizovati) se v kaj, morsu dividere escas Ci., ille avidos morsus velocibus effugit alis O.

2. occ.
a) jed, jedača, jedilo, hrana, živež: vertere morsūs exiguam in Cererem V., nec tu mensarum morsūs horresce futuros V. použiti, kar je na mizi.
b) zasekavanje, zgrabitev, prijemanje kake zapon(k)e, sidra: V., Sil.; meton. kar se zaseka, kar zgrabi, prime, drži: unco non adligat ancora morsu V. z zakrivljenim zobom, viribus discludere morsūs roboris V. precep (ki drži kopje).
c) grizenje = žganje, kislost, pekočina, pekoč, žgoč okus, izjedanje, razjedanje (rje): Lucan., marinus Plin., aceti Mart.

3. metaf.
a) grenko občutje, bridkost, bol(est), bolečina, žalost, žalitev, jeza, težava, sitnost: curarum, exsilii O., confusi ex recenti morsu animi L., aegritudo quasi morsum doloris efficit Ci. tako rekoč razjeda (gloda) dušo, acriores solent esse morsūs intermissae libertatis quam retentae Ci. prikrajšanje svobode navadno naredi človeka ostrejšega kot zadržanje.
b) zbadanje (z besedami), zbadljiv (zajedljiv) napad: mea commoda odio obscuro morsuque venenat H., dubiā morsus famae depellere pugnā Sil.