Franja

sup-pleō (sub-pleō) -ēre -plēvī -plētum (sub in *pleō -ēre; prim. plēnus)

1. zopet (spet, znova) napolniti (napolnjevati), dopolniti (dopolnjevati): fiscellam, amurcam Ca., sanguine venas O., vulnera supplevit lacrimis O., adiectoque cavae supplentur corpore rugae O., suppletis (sc. oleo) lucernis Pr., simili mixtura vas suppleatur Col., quod (sc. aerarium) si ambitione exhauserimus, per scelera supplendum erit T.

2. klas. le metaf.
a) (kaj nastajajočega, nepopolnega, ne polnoštevilnega) izpopolniti (izpopolnjevati), spopolniti (spopolnjevati), dopolniti (dopolnjevati), doda(ja)ti, (zopet) narediti (delati) kaj polnoštevilno, kompletirati, nadomestiti (nadomeščati): Aus. idr., ut … id scriptum, quodcumque defendemus, suppleatur Ci., usum provinciae (potrebno v provinci) supplere Ci., de bibliotheca tua supplenda Ci. ep., si fetura gregem suppleverit V., dum suppleri summa queatur Lucr., ex alio acervo quantumcumque mensurae defuit, supplet Col., consumptos iterum deae supplent Eurydices colus Sen. tr., senatorum censum Suet., alii Hirtium (sc. putant), qui etiam (sc. Caesaris) Gallici belli novissimum imperfectumque librum suppleverit Suet., multis incendiorum damna supplevit Suet. je s prispevkom nadomestil škodo, nastalo v požarih, remis Zephyros supplere Stat. z veslanjem (veslaje) pomagati Zefirjem (Večernikom); z osebnim obj.: supplete ceteros Ci. dodajte še druge (da bo število polno); pesn.: inania moenia supplere O. zopet obljuditi (naseliti, poseliti); abs.: supplet enim iste Ci.; occ. kot voj. t.t. (dele vojske) dopolniti (dopolnjevati), (po)polniti (popolnjevati), izpopolniti (izpopolnjevati), narediti (delati) polnoštevilne = novačiti, nabirati (na naboru): legiones Antonius ap. Ci., L., subito delectu suppletae legiones T. dopolnjene, polnoštevilne, supplere remigio naves L., remigium supplet V., decurias supplere Suet., ad supplenda exercitus damna (vrzeli) T., exercitum iunioribus supplet Iust.
b) nadomestiti (nadomeščati), zastopati, starejše nadomestovati, namestovati: locum parentis Sen. tr., solis vicem Plin. iun.

sup-plex -plicis, abl. sg. -ī, subst. in pesn. -e, gen. pl. (le subst.) -um, redko -ium, v pl. n. le abl., adv. suppliciter (sub in placāre)

1. kolena pripogibajoč (pripognivši), kolena upogibajoč (upognivši), klečé, klečèč, na kolenih: supplex te ad pedes abiciebas quid petens? Ci., ego me plurimis pro te supplicem abieci Ci., gener a Pisonis consulis pedibus supplex reiciebatur Ci.

2. ponižujoč se, ponižen, ponižno (milo, živo) proseč, pomoči (varstva, zavetja) proseč, moledujoč: dico … regem spoliatum regno … ad alios se reges … supplicem contulisse Ci., a te supplex fratris salutem petit Ci., ut in miseros ac supplices misericordiā usus videretur C., deos … adoravi veniamque supplex poposci L., supplex venit rogatum Auct. b. Alx., do manus scientiae, supplex et oro H., dicitur … multa Iovem manibus supplex orasse supinis V., supplex tua numina posco V., patrem supplex miseranda rogabo Stat.; z dat.: alicui supplicem fieri ponižno (po)prositi koga: ut tibi fierem supplex Pl.; alicui supplicem esse ponižno prositi koga: Pl., Ter. idr., Socrates … nec iudicibus supplex fuit Ci., quam multitudinem videtis … supplicem vobis Ci., tam tibi sum supplex, quam tu mihi saepe fuisti O.; s finalnim stavkom: veniebat ad me supplex, ut se defenderem Ci., cum se Alcibiades adflictaret lacrimansque Socrati supplex esset, ut sibi virtutem traderet Ci. Kot adv.: Plin., Suet., Iust., Amm. idr., suppliciter demisseque respondere Ci., suppliciter loqui C., suppliciter orare vitam L., postulare multo minaciter magis quam suppliciter L., preces suppliciter admotae Cu., suppliciter aram venerari V., suppliciter tristis V. kot kak varstva proseči, cerea (sc. effigies) suppliciter stabat H., suppliciter vestros quisque rogate deos O.; enalaga: tendit ad vos manus supplices Ci., supplice dextra Val. Fl., supplici oratione falli Ci., orat multis et supplicibus verbis Ci. ep., voce supplici postulare S. (prim.: uxor Arminii … neque voce supplex T.), supplice voce rogant O., si captivae apud dominum vitae necisque suae vocem supplicem mittere licet L., num vocem supplicem misit? Cu., dominamque potentem supplicibus supera donis V. z molitvami in darovi, iramque minasque supplicibus supera votis V. s pobožnimi zaobljubami, supplice vitta H., querelis supplicibus Tib., limina … lacrimis umida supplicibus Pr., supplicibus dominum lassare libellis Mart. s pis(me)nimi prošnjami, s prosili. Kot subst. m pomoči (varstva, zavetja) proseč človek, pri kom pomoč (varstvo, zavetje) iščoč prošnjík, ponižni prosilec, pribežnik: repudiatio supplicum superbiam … coarguit Ci., ramos oleae ac velamenta alia supplicium porrigentes orare (= orabant) L., quodsi apud eos supplicibus locus non sit L., tu supplice digno dignior Val. Fl., vester est supplex Ci., levate hunc aliquando supplicem vestrum Ci., socii populi Romani, supplices vestri Ci., supplicibus tuis parcas H. svojim oboževalcem, supplex paternus (pri očetu) Sen. tr.; z gen. (pri kom oz. h komu): quem vos supplicem vestrae misericordiae … sustentate Ci., quem cum supplicem dei videret in ara sedentem N., qui supplicibus deorum nocuissent N., eorum (sc. simulacrorum ararumque) supplices N. ponižno proseči ob … , supplex tui numinis Sen. tr., domus inimicae Ps.-Q. (Decl.).

supplice [süplis] masculin težka telesna ali smrtna kazen; huda bolečina; moralno mučenje, trpljenje, muka

supplice de la roue, du gibet mučenje, smrtna kazen na kolesu, na vislicah
supplice chinois (figuré) posebno okrutno in rafinirano mučenje
supplice du damné (religion) muke (večnega) pogubljenca
supplices pluriel éternels peklenske muke, figuré hudo mučenje
supplice de Tantale Tantalove muke
supplice du feu smrt na grmadi
le dernier supplice smrtna kazen
instruments masculin pluriel de supplice mučilno orodje
le mal de dents est un supplice zobobol je prava muka
aller, mener au supplice iti, voditi koga na morišče
éprouver le supplice de la jalousie doživljati težke muke zaradi ljubosumnosti
être au supplice (figuré) prestajati hude muke, trpeti; biti na trnih, biti kot na žerjavici
condamner un criminel au supplice obsoditi zločinca na smrt
mettre au supplice mučiti

supporter¹ [süpɔrte] verbe transitif nositi, podpirati, (trdno) držati; figuré prenašati, prenesti, vzdržati, trpeti (kaj), dopuščati, tolerirati; militaire oskrbovati

supporter des frais nositi, kriti stroške
supporter une responsabilité imeti, prevzeti odgovornost
ces colonnes supportent l'édifice ti stebri podpirajo, nosijo stavbo
je supporte difficilement le froid težko prenašam mraz
personne ne peut supporler cet homme nihče ne more trpeti tega človeka
supporter un malheur prenašati nesrečo
supporter des injures prenašati, dopustiti, tolerirati žalitve, žaljivke
il ne supporte pas qu'on le taquine on ne trpi, ne prenese, da bi mu kdo nagajal

supposer [süpoze] verbe transitif domnevati, misliti si, predstavljati si, meniti, suponirati; imeti za možno; smatrati; pripisovati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); predpostavljati, (logično) zahtevati, implicirati; vieilli podtakniti (son enfant svojega otroka)

à supposer que tu sois refusé à ton examen, que feras-tu? vzemimo, da boš zavrnjen pri izpitu, kaj boš naredil?
supposons cela vrai vzemimo, da je to res
il est permis de supposer smemo domnevati
les droits supposent les devoirs pravice predpostavljajo (tudi) dolžnosti
je le suppose bien intelligent smatram ga za zelo inteligentnega
vous lui supposez des défauts qu'il n'a pas pripisujete mu napake, ki jih nima

suppressiō -ōnis, f (supprimere)

1. tlačenje, poseb. tiščanje v prsih, opresija, môra, starejše ozin: grana nigra auxiliantur et suppresionibus nocturnis Plin.

2. klas. le metaf. zadrž(ev)anje, pridrža(va)nje, spodmik, spodmikanje, prikritev, prikrivanje, (za)tajitev, poneverba: statuit ad easdem esse sibi praedas ac suppressiones iudiciales (sc. pecuniae) revertendum Ci., veritatis Cassian.

suppression [süprɛsjɔ̃] féminin odstranitev, ukinitev, črtanje; prepoved izhajanja; zatrtje, zatiranje, zadušitev (upora); prikrivanje, zamolčanje, utaja; médecine izostanek

suppression d'électricité zapora, ukinitev električnega toka
(juridique) suppression d'enfant, de part utaja, prikrivanje otroka
suppression des libertés ukinitev svoboščin
suppression d'un mot dans le texte črtanje (ene) besede v besedilu

sup-pūrō -āre -āvī -ātum (sub in pūs)

I. intr. (za)gnojiti se pod čim, nabrati (nabirati) se pod čim: Col. idr., cancer suppurat sub carne Ca., si (sc. strumae) suppuraverint Plin.; metaf.: cum voluptates angusto corpori ultra quam capiebat ingestae suppurare coeperunt Sen. ph. tvoriti ture; pren.: aut hasta praetoris infami lucro et quandoque suppuraturo exercet Sen. ph. ki jim utegne kdaj škoditi (presedati). —

II. trans.

1. povzročiti, da se kaj gnoji, ognojiti (ognojevati); le pt. pf. suppūrātus 3 gnoječ se, gnojen, gnojav: aures Plin.; o osebah: capite suppuratus Lamp.; subst. suppūrāta -ōrum, n tvori, turi, abscesi, uljésa: Plin.; metaf.: suppurata tristitia Sen. ph. ali suppuratus dolor Cu. srce razjedajoča.

2. pren. „izgnojiti“, kakor kak tvor kaj pognati (poganjati), ustvariti (ustvarjati), roditi (rojevati), poroditi (porajati), povzročiti (povzročati) nastanek česa, omogočiti (omogočati) nastajanje česa: scorpium terra suppurat Tert., suppurare malum Tert., aestum Paul. Nol. narediti, povzročiti nastanek.

suprā, sinkop. abl. sg. f superā sc. parte (superus)

I. adv.

1. krajevno zgoraj, gori, (po)vrh(u): oleum supra siet Ca., qui omnia haec, quae supra et subter, unum esse … dixerunt Ci., magnoque numero iumentorum in flumine supra atque infra constituto C., torvus Draco serpit subter supraque revolvens sese Ci. poet., mare, quod supra (Zgornje = Jadransko), teneant quodque adluit infra (Spodnje = Tirensko (Etrur(ij)sko)) V., variae circumque supraque volucres volabant V., stupet inscia supra inpubesque manus V. čez nagnjena, ipse … toto vertice supra est V. jih presega, je višji, ut … corpora vidit victoremque supra hostem O. nad njimi, supra, non infra est deus Lact.; pesn. v popolni obl.: Prisc., supera calamos unco percurrere labro Lucr.; komp. superius bolj zgoraj, navzgor: alia superius rapiuntur Sen. ph.

2. časovno zgoraj, gori = prej, večinoma takrat, kadar se besedilo nanaša nazaj oz. se sklicuje na kaj „zgoraj, gori“, torej prej omenjenega: Gell., Cael., Vop. idr., quae supra scripta est Ca., ille, quem supra deformavi, ut ali quae supra dixi Ci., quae supra scripsi Ci. ep., ut supra scripsi Plin. iun., uti supra demonstravimus C., de quo (sc. filio) commemoravi supra N., ut ostendimus supra N., id quod iam supra tibi saepe ostendimus ante Lucr.; occ. iz prejšnjega časa (iz prejšnjih časov), iz prejšnjega obdobja, iz preteklega časa (obdobja), nazaj v preteklost: (sc. pauca) supra repetere S. poseči (malo) nazaj, de Petronio pauca supra repetenda sunt T.; komp. superius bolj zgoraj = (malo) prej: ut supra demonstravimus Auct. b. Hisp., dixi supra Ph.

3. (o meri) čez, več: Ter. idr., supra adiecit Aeschrio Ci. je ponudil več (pri dražbi), dialogos confeci … ita accurate, ut nihil possit supra (sc. fieri) Ci. ep., ut supra nihil posset addi N., mercaris agrum, fortasse trecentis aut etiam supra nummorum milibus emptum H., nihil supra deos lacesso H., centesimus tibi vel supra premitur annus Sen. ph.; supra s quam več kot, bolj kot: Q., Amm., Aur. idr., saepe (sc. rem) supra feret quam fieri potest Ci. bo več kot mogoče povečal, corpus patiens inediae … , supra quam cuiquam credibile est S., nisi tamen intellego illum supra quam ego sum petere S. da stremi više; nam. supra quam tudi supra quod: Dig. —

II. praep. z acc., pesn. pogosto zapostavljena svojemu sklonu

1. krajevno
a) pri glag. mirovanja in stanja nad kom ali čim, na čem (naspr. infra, subter): qui supra nos habitat Pl., supra Maeotis paludes nemo est, qui … Enn. ap. Ci., supra aliquem accumbere (sc. pri mizi; gl. accumbō) Ci., ubi … supra subterque terram per dies quindecim pugnatum est L., olli caeruleus supra caput adstitit imber V., Nereides supra delphinos et cete aut hippocampos sedentes Plin.; kot geogr. t.t. nad čim = za čim, on(o)stran česa: ad eum exercitum, qui supra Suessulam Nolae praesideret, missus L., quae gens iacet supra Ciliciam N., penitus in Thraciam se supra Propontidem abdidit N., Syene est supra Alexandriam Plin.; pren. supra caput esse na glavi biti, nad glavo viseti komu, na grbi imeti koga: ecce supra caput homo levis Ci. ep., dux hostium cum exercitu supra caput est S., cum hostes supra caput sint L.; metaf.: est omnia quando iste animus supra (veži: quando iste animus supra omnia est) V. ker tvoj pogum vse presega; (o službi, nadzorstvu) nad čim: quos supra somnum habebat Cu. za čuvanje (varovanje) nočnega miru, qui supra bibliothecam fuerunt Vitr. varuhi knjižnice, supra rationes esse positum Ps.-Q. (Decl.) biti računovodja.
b) pri glag. premikanja tja čez, tja na kaj (v sl. včasih nad čim): nec tamen exissent umquam supra terram Ci., una pars classis supra Ephesum navigabat Ci. na ono stran, supra se duas legiones … collocavit C., supraque eum locum duo tigna transversa iniecerunt C., fera … saltu supra venabula fertur V., ille supra segetes aut mersae culmina villae navigat O., tignumque supra turba petulans insilit Ph.; pren.: supra homines, supra ire deos pietate V. prekašati, attoli supra ceteros mortales Plin.

2. časovno čez, več kot … (nazaj): res est … inmensi operis, ut quae supra septingentesimum annum repetatur L.; occ.
a) pred čim: paulo supra hanc memoriam C. pred to (našo) dobo, pred tem (našim) časom.
b) med čim: haec … dixit supra (v novejših izdajah super) cenam Cu.

3. (o meri) čez, nad kaj, več kot: supra novem milia hominum L., caesa eo die supra milia viginti L., tres (sc. cyathos) prohibet supra tangere Gratia H., supra duos menses Col., supra geminos fetus Plin.; pren.: haec commemoratio vereor ne supra hominis fortunam esse videatur Ci., ratio … , quae supra hominem putanda est deoque tribuenda Ci., potentia, quae supra leges esse velit Ci. ep. ki hoče veljati več kot zakoni, animadvortit supra gratiam atque pecuniam suam invidiam facti esse S. da presega, quibus rebus supra bonum aut honestum perculsus S. bolj, kot je bilo prav ali spodobno, supra Coclites Muciosque id facinus esse L. da … prekaša dejanja, kakršno je Koklitovo (= Horacija Koklita) in Mucijevo (= Gaja Mucija Scevole), supra modum L., V., Col. čez mero, prekomerno, supra vires H. čez moč, preko (svojih) moči, izven moči, izven (preko) zmožnosti, supra morem densa V. nenavadno, humanam supra formam Ph. nad človeško velikost, supra humanam fidem Plin., supra summum Q.; preg.: supra plantam evagatus Amm. = čevljar ostani pri kopitu (prim.: „Le čevlje sodi naj kopitar (Kopitar)!“ Prešeren); occ. (redko) razen, poleg: supra belli Latini metum id quoque accesserat, quod … L., de floribus supra dictos scripsit Theophrastus Plin.

sur [sür] préposition na; proti (smer, čas); o; za

sur soi pri sebi
sur l'heure takoj
sur ce(la) na to
sur toute(s) chose(s) predvsem
coup sur coup udarec za udarcem
lettre sur lettre pismo za pismom
sottise sur sottise neumnost za neumnostjo
un jour sur deux vsak drugi dan
une fois sur mille enkrat na tisoč
sur le soir proti večeru
sur la recommandation na priporočilo
sur terre et sur mer na zemlji in na morju
sur notre invitation na naše povabilo
vêtement masculin sur mesure obleka po meri
aller sur ses 30 ans, sur sa cinquantaine bližati se svojemu tridesetemu, petdesetemu letu
arriver sur les huit heures priti proti osmi uri
avoir son portefeuille sur soi imeti listnico pri sebi
affirmer sur son honneur zatrjevati pri svoji časti
ce verbe se conjugue sur finir ta glagol se sprega kot (glagol) finir
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
se diriger sur Paris kreniti proti Parizu
(familier) c'est sur le journal to je v časopisu
l'emporter sur quelqu'un zmagati nad kom, premagati koga
être sur le départ nameravati odpotovati
être sur ses gardes čuvati se, paziti se
être sur un travail biti pri delu
la clef est sur la porte (familier) ključje v vratih
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
graver sur le marbre gravirati v marmor
juger les gens sur les apparences soditi ljudi po zunanjosti
marcher sur les pas de quelqu'un iti za kom
mettre quatre chrvaux sur une voiture vpreči štiri konje v voz
recevoir visite sur visite dobivati obisk za obiskom
sur cent candidats soixante ont été reçus od 100 kandidatov jih je bilo 60 sprejetih
prendre exemple, modèle sur quelqu'un zgledovati se po kom
refeter une faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
rester, se tenir sur la défensive ostati v defenzivi
retenir sur les gages odtegniti od plače
revenir sur ses pas vrniti se
tirer sur quelqu'un biti podoben komu, vreči se po kom
tomber sur quelqu'un naleteti na koga
tourner sur son axe vrteti se okoli svoje osi
travailler sur quelque chose delati na čem
se tromper sur quelqu'un varati se, zmotiti se v kom
vivre les uns sur les autres stanovati, živeti na tesnem

sûr, e [sür] adjectif varen, nenevaren; gotov; zanesljiv; adverbe, familier gotovo

bien sûr! seveda! kajpak!
ami masculin sûr zanesljiv, zvest prijatelj
à coup sûr, pour sûr (čisto) gotovo, nedvomno
moyen masculin sûr zanesljivo sredstvo
cela n'a encore rien de sûr to še ni nič gotovega
en lieu sûr na varnem mestu, kraju
c'est plus sûr to je bolj varno, bolj pametno
le plus sûr est de ne compter que sur soi najpametneje, najbolje je računati samo nase
être sûr de quelque chose za gotovo vedeti kaj
j'en suis sûr to vem za gotovo
ce quartier n'est pas sûr la nuit ta četrt ponoči ni varna
être sûr du succès biti gotov uspeha
être sûr de quelqu'un imeti zaupanje v koga, biti gotov njegove zvestobe
être sûr de son fait dobro vedeti, kaj delamo, rečemo
(familier) j'en suis sûr et certain to dobro, za gotovo vem
mettre de l'argent en lieu sûr spraviti denar na varno
tenir pour sûr imeti za nedvomno, za zanesljivo, resnično

surabondance [-dɑ̃s] féminin preobilje, preobilica

surabondance de détails preveč podrobnosti
surabondance de population preobljudenost, prenaseljenost
surabondance de produits sur le marché preobilica, prevečproizvodov na tržišču

surdus 3, adv. -ē (morda sor. s sussurus)

I. gluh, brez sluha, kot subst. m glušec, gluhec, gluhi, gluh človek: Pl., Ter., Ci. idr., aures Tib., centurio aure surdiori imperari sibi credidit Lamp.; superl. surdissimus 3 popolnoma (čisto) gluh, gluh kakor klada (kamen, zemlja): Aug., M.; preg.: surdo narrare fabulam Ter., narrare asello fabellam surdo H. (gr.: ὄνῳ τις ἔλεγε μῦϑον· ὁ δὲ τὰ ὦτα ἐκίνει), cantare surdo Pr., canere surdis V., quae (sc. praecepta) vereor ne vana surdis auribus cecinerim L., haud surdis auribus dicta L., suadere surdis, quid sit opus facto Lucr. —

II. metaf.

1. act.
a) α) gluh za kaj = ne hoteč slišati, neobčutljiv, brezčuten: surdus sum Pl., surdas iam aurīs reddideras mihi Ter., non surdum iudicem huic muneri atque officio praesse Ci., leges rem surdam esse L., non semper Iuppiter … surdā neglegit aure preces Pr., surda Cornelia Lucan., mens O., undae O., litora Pr., tellus Plin. nedovzetna za omiko, scopulis surdior Icari H., surdior aequoribus O.; z dat.: non saxa nudis surdiora navitis H., surdi votis dei Ps.-Q. (Decl.), natura eorum est surda suadenti Sen. ph., lacrimis ianua surda tuis Mart., surdus timori Sil. brez strahu; z gen.: surdus pactorum, votorum Sil., veritatis Col.; s praep.: surdae ad omnia solacia aures L., surdae ad ea omnia aures concitatae multitudinis erant L., ad mea munera surdus O., per numquam surdos in tua vota deos O.; pesn.: surda vota Pers. za katere so bogovi gluhi. β) gluh za kaj = ne (raz)umevajoč česa: hi in illorum et illi in horum sermone surdi, omnesque item nos in iis linguis … surdi profecto sumus Ci. so gluhi … smo gluhi za govorice (jezike), ne razumemo govoric (jezikov).
b) gluh = votlodoneč, votlobobneč, zamolkel: theatrum Varr., locus Vitr., loca Sen. tr. (o podzemlju), vox Q., surdum quiddam et barbarum Q.
c) gluh = neživ, mrtev, slab, neznaten, neopazen (za čute): materia Plin., res surdae et sensu carentes Plin., color, colos, Plin. medla, temna, surdo figurarum dicrimine Plin., seu spirent cinnama surdum Pers. dišijo (le) malo. —

III. pass. ki se ne sliši = brezglasen, tih (večinoma pesn.): lyra Pr., plectra Stat., bucina, verber Iuv., surdis ictibus Plin.; od tod tisti, o komer (tisto, o čemer) se nič ne sliši = neznan, neopevan, neslaven, nesloveč: non erit officii gratia surda tui O. neopevana, genus surdumque parentum nomen, surda proelia Sil., surdum atque ignobile opus Stat., herbae Plin. nesloveče, castra in aeterno surda iacēre situ Pr.

surface [sə́:fis]

1. samostalnik
površje, površina
mineralogija površje zemlje; zunanja stran, zunanjost (tudi figurativno)
videz, navideznost
geometrija ploskev

on the surface na površju (površini), na zunanji strani, figurativno le na prvi pogled; mineralogija na dnevnem kopu
surface car ameriško ulični tramvaj
surface mail britanska angleščina navadna (neletalska) pošta

2. pridevnik
površinski
figurativno površen

surface impressions površni vtisi

3. prehodni glagol
izravnati, izgladiti, izoblati
neprehodni glagol
priti na površje (o podmornici); delati na dnevnem kopu

surface [sürfas] féminin površina; površje; zunanjost, videz; commerce kredit, sredstva; figuré površnost, plitvost

en surface (minéralogie, mines) na površini, na dnevnem kopu
surface de l'eau, de la mer vodna, morska površina
surface convexe, plane izbočena, ravna površina
surface de la Terre, terrestre površina Zemlje, zemeljska površina
40 mètres carrés de surface 40 m² površine
calculer la surface d'un appartement izračunati površino stanovanja
ne connaître que la surface des choses poznati le zunanjo plat, videz stvari
(populaire) enboucher une surface à quelqu'un osupiti koga, zbuditi v njem veliko začudenje
faire surface priti na površje
le sous-marin a fait surface podmornica je prišla na površje

surgissement [-žismɑ̃] masculin (nenaden) pojav; vznik

le surgissement d'un bateau à l'horizon nenaden pojav ladje na obzorju

surhumain, e [sürümɛ̃, ɛn] adjectif nadčloveški; presegajoč človeške moči ali pojme

effort masculin, travail masculin surhumain nadčloveški napor, delo
les naufragés firent un effort surhumain pour regagner le rivage brodolomci so z nadčloveškimi napori dosegli obalo

surlendemain [sürlɑ̃dmɛ̃] masculin drugi naslednji dan; dva dni potem, nato

le surlendemain de son arrivée drugi dan, dva dni po njegovem prihodu
il revint le lendemain et le surlendemain prišel je zopet naslednja dva dneva, prvi in drugi naslednji dan

surnaturel, le [sürnatürɛl] adjectif nadnaraven; masculin nadnaravnost; fantastičnost

événement masculin surnaturel nadnaraven, fantastičen dogodek, čudež
pouvoir masculin surnaturel nadnaravna moč
croire au surnaturel verjeti v nadnaravne pojave ali sile

surnombre [sürnɔ̃brə] masculin nadštevilo

être en surnombre biti nadštevilen, prekoštevilen
il n'y a que quatre places à cette table, vous êtes en surnombre pri tej mizi so le štirje sedeži, vi ste (tu) preveč