Franja

Zadetki iskanja

  • chita ženski spol golenica (goveda); ničvredna stvar

    a la chita callando skrivaj; hoté, s premislekom
    dar en la chita zadeti cilj
  • chiuso

    A) agg.

    1. zaprt:
    seduta a porte chiuse seja za zaprtimi vrati
    chiuso a sette chiavi, a sette suggelli pren. zaprt s sedmimi pečati
    abito chiuso visoko zapeta obleka
    agire a occhi chiusi pren. ravnati na slepo, z gotovostjo
    fidarsi di qcn. a occhi chiusi pren. slepo v koga zaupati
    capitolo, argomento chiuso končana zadeva
    chiuso! dovolj o tem!
    cielo chiuso oblačno nebo

    2. jezik
    vocale chiusa zaprt, ozek samoglasnik

    3. pren. nejasen, nerazumljiv:
    linguaggio chiuso nerazumljiv jezik

    4. pren. nezaupljiv, zaprt, molčeč:
    un ragazzo chiuso vase zaprt deček
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrò mai mosca preg. če jezik molči, glava ne boli

    B) avv. nejasno, nerazumljivo

    C) m

    1. zaprt, ograjen prostor

    2. obor

    3. neprezračen prostor
  • Chlōris -idis, f (Χλῶρις = „Zeleneča“) Hlorida,

    1. dekliško ime: H.

    2. boginja cvetov in cvetlic, poistovetena s Floro: Chloris eram, quae flora vocor O.

    3. Amfionova in Niobina hči, Nelejeva žena: Hyg.
  • chômeur, euse [šomœr, öz] adjectif brezposeln, brez dela, brez zaslužka; masculin, féminin brezposelnik, -ica

    chômeur partiel delavec s skrajšanim delovnim časom
  • choquer [šɔke] verbe transitif trčiti, udariti ob (quelque chose kaj); ne ugajati (quelqu'un komu); zbuditi spotiko (quelqu'un pri kom), užaliti, šokirati, odbiti, prizadeti

    se choquer trčiti se, udariti se medsebojno, figuré spotakniti se (de ob)
    choquer les verres trčiti s kozarci
    sa façon d'agir me choque njegovo ravnanje me odbija
    choquer le bon sens biti proti zdravi pameti
    la musique qui choque l'oreille glasba, ki žali uho
  • choraulēs -ae, acc. -ēn, m (gr. χοραύλης) piskač v gledališču, spremljevalec zborskega plesa s piščaljo: Hyg., Plin., Mart., Iuv. — Soobl. choraula -ae, m: Petr., Suet., Ap., Vop.
  • chorus [kɔrüs] masculin

    faire chorus v zboru ponavljati; figuré soglašati (avec quelqu'un s kom), pritrjevati
  • chorus -ī, m (gr. χόρος)

    1. korski ples, kólo, raj; skoraj le pesn. in redko v sg.: Sen. tr., Mart., Stat., chorus et cantus et levis aptus amor Tib., per iuga Cynthi exercet Diana choros V. uri v korskih plesih, nympharumque leves cum Satyris chori H., choros ducere H. voditi, choros agere Pr. ali agitare V. korske plese izvajati, rajati.

    2. met. pojoči in plešoči, družba pevcev in plesalcev, kor: commissationis chorus Ci., quem si puellarum insereres choro H., ch. canentium Col.; occ. kor v tragediji, ki spremlja glavno dejanje s svojim razmišljanjem: Gell., actoris partes chorus defendat H.

    3. pren.
    a) skladno se premikajoče zvezde, zvezdno kólo: ch. stellarum Ci., Pleiadum H.
    b) sploh množica, četa, tolpa, zbor, kor: ch. Phoebi V. = Muze, Dryadum, Nereidum V., agmina diductis solvere choris V., ch. iuventutis Ci. (o dečkih, ki jahajo v krogu), philosophorum Ci., piscium Sen. tr., celo: ch. virtutum Ci.
    c) chori (arhit.) skladi, plasti (kremenastih ali žganih pravokotnih kamnov): Vitr.
  • chou1 [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

    mon chou, mon petit chou srček moj
    ce pauvre chou ta revček
    bout masculin de chou otročiček
    chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
    chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
    chou de Bruxelles brstnati ohrovt
    chou à la crème tortica s smetano
    choux farcis polnjeno zelje, sarma
    chou frisé ohrovt
    chou de Milan kodrasti ohrovt
    chou rouge rdeče zelje
    chou vert zimski vrtni ohrovt
    chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
    choux fourragers krmilno zelje
    soupe féminin aux choux zeljnata juha
    tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
    feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
    aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
    s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
    être bête comme chou biti neumen ko noč
    être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
    entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
    ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
    faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
    faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
    faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
    ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
    rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati
  • chrōma -atis, n (gr.χρῶμα)

    1. barva polti: chroma facere Porph. barvo dobivati (s sončenjem).

    2. v glasbi: kromatična glasovna lestvica: Vitr. Od tod subst. chrōmaticē -ēs, f (gr.χρωματική) znanost kromatične glasovne lestvice: Vitr.; adj. chrōmaticus 3 (χρωματικός) zakonom glasovne lestvice prilagojen, kromatičen: chromaticum genus symphoniae ali musicae (= χρωματικὴ μουσική) Vitr., M.
  • Chrȳsēs -ae, m (Χρύσης) Hriz,

    1. Apolonov svečenik v mizijski Hrizi (gl. Chrȳsa), oče Astinome (Astynome), ki jo je sicer ugrabil Ahil, a so jo Grki kot plen prisodili Agamemnonu; ko je Apolon kaznoval gr. vojsko s kugo, so morali Grki Astinomo vrniti očetu: Luc. (z gen. Chrȳsī), O., Hyg. (z dat. Chrȳsī). Chrȳses kot naslov Pakuvijeve tragedije: Ci. — Od tod patronim Chrȳsēïs -idos, acc. -ida, f (Χρυσηΐς) Hrizeida, Hrizova hči Astinoma (ki jo Hom. imenuje le Χρυσηΐς): O. Soobl. Chrȳsēïda -ae, f: Hyg.

    2. Agamemnonov in Hrizeidin sin: Hyg.
  • chuck4 [čʌk] samostalnik
    metanje; lahek udarec, trepljanje
    sleng zapuščanje; odpust

    to give s.o. the chuck odpustiti, spoditi koga; pretrgati stike s kom
  • chum2 [čʌm] neprehodni glagol
    pogovorno (with) stanovati v isti sobi

    to chum up with (ali together) sprijateljiti se, biti s kom zelo zaupen
  • chute [šüt] féminin padec, padanje; izpadanje; propad; figuré odpadanje listja, jesen; odpadki (pri krojenju); (religion)

    chute (d'Adam) Adamov padec (izvirni greh)
    chute de cheval, de bicyclette padec s konja, z bicikla
    chute des cheveux, des dents izpadanje las, zob
    chute des cours padec tečajev
    chute d'eau slap
    chute du jour somrak
    chute libre prosti pad
    chute de montagne gorski udor
    chutes de pluie deževje
    chute de pierres padanje kamenja
    chute des prix padec cen
    gare aux chutes! ne premetavati!
    tuyau masculin de chute (WC) odtočna, izplakovalna cev
    vitesse féminin de chute (physique) hitrost prostega pada
    faire une chute pasti, (aéronautique) zrušiti se
  • ciabatta f

    1. copata; ponošen čevelj, šveder:
    essere nelle ciabatte di qcn. pren. biti na mestu, v koži nekoga
    stare in ciabatte pren. biti neoblečen, ne nared za odhod z doma
    trattare qcn. come una ciabatta pren. s kom grdo, poniževalno ravnati

    2. pren. ničvredna, obrabljena stvar; ekst. starček, starka

    3. (štruca kruha)
  • cianid samostalnik
    (strupena snov) ▸ cianid
    zastrupiti s cianidom ▸ cianiddal megmérgez
    zastrupiti se s cianidom ▸ cianidmérgezést kap
    zastrupitev s cianidom ▸ cianidmérgezés
    Povezane iztočnice: vodikov cianid
  • cibora samostalnik
    1. (plod) ▸ kökényszilva
    Da sadje ne bi počilo, cel sadež, kot so češnje, cibore ali slive, prebodite pred vlaganjem v kozarce. ▸ Hogy ne repedjen meg a gyümölcs, szúrja fel az egész gyümölcsöt, például a meggyet, a kökényszilvát vagy a szilvát, mielőtt elteszi a befőttesüvegekbe.
    Sopomenke: sliva

    2. botanika Prunus insititia (drevo) ▸ kökényszilva
    Cibora je nizko listopadno drevo in v bližnjem sorodu s češnjami. ▸ A kökényszilva alacsony, lombhullató fa, szoros rokonságban van a cseresznyével.
    Sopomenke: sliva
  • Cicerō -ōnis (cicer, prim. Piso, Fabii) Ciceron, priimek Tulijevega rodu. Poseb.

    1. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov ded, umrl l. 106: Ci.

    2. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov oče: Ci.

    3. L. Tullius Cic. Lucij Tulij Ciceron, brat 2., okrog l. 103 se je učil govorništva na Rodosu; njegov sin z istim imenom je živel v Atenah in Sirakuzah ter umrl l. 68: Ci.

    4. M. Tullius Cicero Mark Tulij Ciceron, slavni govornik, rojen 3. I. 106 v Arpinu, na Antonijevo povelje umorjen 7. XII. 43: S., Q. idr.

    5. M. Tull. Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov sin, rojen l. 65, v državljanski vojni je bil na Pompejevi strani: Ci., Plin.

    6. Q. Tull. Cic. Kvint Tulij Ciceron, govornikov brat, rojen l. 102, oženjen s Pomponijo, Atikovo sestro, od katere se je ločil l. 44, l. 43 je bil umorjen hkrati s svojim sinom Kvintom Tulijem Ciceronom, rojenim l. 66: Ci. ep., C. — Pl. Cicerōnēs
    a) = Cicerona, sinova Marka in Kvinta Tulija Cicerona: Ci. ep., Cicerones pueri Ci. ep.
    b) = možje, kakršen je bil Ciceron: Sen. ph. Apel. Cicerō Ciceron = velik govornik: Ven.; prim.: apud posteros vero id consecutus (M. Tullius), ut Cicero iam non hominis nomen, sed eloquentiae habeatur Q. — Od tod subst. Ciceromastīx -īgis, m Ciceronov bič (po zgledu Ὁμηρομάστιξ), sramotilni spis Largija Licinija proti Ciceronu: Gell. Adj. Cicerōniānus 3 Ciceronov, ciceronski: simplicitas Plin., aquae Plin. vodni vrelec, zdravilen za oči, v Ciceronovi vili v Puteolih; subst. Cicerōniānus -ī, m ciceronovec, Ciceronov pristaš: Hier.
  • cieō -ēre, cīvī, citum (prim. gr. κίω grem, κινέω gibljem, gonim, κῑ́νυμαι gibljem se, lat. citus, citāre, sollicitus)

    1. ganiti (gibati), premakniti (premikati): orbis cietur Ci. se giblje, inanimum est omne, quod pulsu agitatur externo; quod autem est animus, id motu cietur interiore et suo Ci., puppes sinistrorsum citae H. naravnane, obrnjene na levo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animo c. L. silno moč strasti iz globočine duše dvigniti; occ.
    a) izraz pri šahu: calcem ciere Pl. kamenček potegniti, vleči.
    b) jur.: herctum (sup. glag. hercīscō) ciere Ci. dediščino deliti.
    c) voj.: pugnam ciere (skoraj samo o poveljniku ali prvoborcu) boj v tek spraviti (spravljati), boj spodbuditi (spodbujati), spet in spet pričenjati ali podžigati, vzdrževati, ne odnehati od boja: principes utrimque pugnam ciebant L., pauci... penetravere ad Porum acerrime pugnam cientem Cu., Sacrovir... pugnam pro Romanis ciens T., hi sude pugnas... cient Sil., bellum (= pugnam) inter primores duces acerrime c. Iust.
    č) stres(a)ti, pretres(a)ti, vzburkati: absurdoque sono fontīs et stagna cietis Poeta ap. Ci., loca vocibus... sonituque cientur Lucr., tonitru caelum omne ciebo V., c. imo aequora fundo V., (mare) venti et aurae cient L.

    2. osebe poz(i)vati, (po)klicati: aere (s trobljo) c. vivos V., Narcissum T., singulos nomine ciens T., lugubri voce Acerbam ciet Iust.; poseb. duhove rotiti: certis carminibus cieri ab inferis animas Lact.; occ.
    a) na pomoč (po)klicati: nocturnosque ciet manes carminibus V., luctificam Alecto dirarum ab sede dearum infernisque tenebris ciet V., vipereasque ciet Stygia de valle sorores (= Furias) O., non homines tantum, sed foedera c. L. za pričo poklicati.
    b) klicati, poz(i)vati na vojsko ali na boj, na vojsko (s)klicati ali zb(i)rati: Vell., Sil., Amm., ab ultimis subsidiis cietur miles L., ad arma ciere L., primores Argivorum coeperat ad sese Troia ciere viros Cat., ad belli munia militem c. T., quos (Germanos) cum maxime Vitellius in nos ciet T.

    3. pren.
    a) po imenu klicati, imenovati: Lucr. idr., animam... magna supremum voce ciemus V., triumphum (= „io triumphe“) nomine c. L., „triumf“ vpiti, modo nomina singulorum, modo centuriam T.; drž.pr.: patrem ciere L. očeta imenovati, consulem patrem, avum L. konzula za očeta, deda imenovati.
    b) vzbuditi (vzbujati), dvigniti (dvigovati), povzročiti (povzročati), povod dajati čemu, delati kaj: ex corporis totius natura... varios motus cieri Ci., qui tantas iam nunc procellas, proelia atque acies iactando inter togatos ciet L., c. seditiones, vanos tumultus L., bellum L., Iust. začenjati, belli simulacra V. navidezni boj, stragem V. poboj izvršiti, Martem V., terrores Sen. tr., mare acriore vento concitatum fluctus ciere Cu., lacrimas c. V. solze točiti; poseb. kak glas zagnati: Ph., Vell., voces varias Lucr., voces truces Ap., tinnitūs V., tenues tinnitūs aere Cat. žvenkljati, gemitūs V. vzdihovati, singultus ore Cat. ihteti, longos fletus V. dolgo jokati, mugitūs V. (za)rjuti, raucum murmur V. votlo žuboreti; occ. medic. vzdražiti, omečiti, pospešiti (pospeševati), (po)gnati na kaj (npr. na vodo): alvum Col., Plin., cita alvus Cels. driska, ciere menses (menstrua) Plin., menses et sudores Plin., urinas Plin.

    Opomba: V zloženkah prestopi ta glagol pogosto v 4. spregatev, npr. acciō (conciō) -īre -īvī -ītum; pesniki in poznejši pisci so od tod tvorili oblike nezloženega glag.: cio Mart., cit Col., cimus Lucr., ciant, ciuntur Ap.
  • cierne moški spol cvet

    en cierne v cvetju
    en ciernes bodoči
    estar en cierne(s) biti čisto na začetku