Franja

Zadetki iskanja

  • tísoč mille , (pri letnici) mil; millier moški spol

    na tisoče par milliers
    na tisoče ljudi des milliers de gens
  • tísoč (-a)

    A) m

    1. mille:
    od treh tisočev se jih je rešilo tristo di tremila se ne salvarono trecento

    2. pren. (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia:
    steklo se je razletelo na tisoč koscev il vetro si frantumò in mille pezzettini

    B) tísoč numer. inv.

    1. mille (pl. mila):
    šteti do tisoč contare fino a mille
    tisoč ton mille tonnellate
    knjiga je izšla v pet tisoč izvodih il libro è stato stampato in cinquemila copie

    2. (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia; moltissimi, numerosissimi:
    bilo jih je tisoč in tisoč erano migliaia e migliaia
    imeti tisoč izgovorov avere mille scuse
    pren. gornjih deset tisoč l'alta società
  • tísoč mil ; (število) mil m

    na tisoče a (ali por) millares
    na tisoče ljudi miles de personas, millares de personas
    pet tisoč cinco miles
    na tisoče in tisoče miles y miles (de); millares de
    iti v tisoče ascender a (ali cifrarse en) varios miles
  • tisočéro

    A) adv. mille volte

    B) tisočéro numer. inv.

    1. mille (unità)

    2. pren. mille, una massa, un'infinità:
    na vrh (gore) se je v zadnjih letih povzpelo tisočero planincev negli ultimi anni la cima è stata scalata da una massa, un'infinità di escursionisti
  • tisoč|i moški spol množina Tausende množina
    med tisoči unter Tausenden
    tisoči in tisoči zigtausende, Abertausende
    biti na tisoče (je jih na …) nach Tausenden zählen
    na tisoče zu Tausenden, zu tausenden
    trije tisoči, pet tisočev ipd. ➞ → tisoč
  • tisočica samostalnik
    1. (število tisoč) ▸ ezer, ezres
    magična tisočica ▸ mágikus ezres
    preseči tisočico ▸ túllépi az ezret
    Leta 1997 smo prebili tisočico, leta 2001 pa število deset tisoč registriranih domen. ▸ 1997-ben túlléptük az ezer, 2011-ben pedig a tízezer regisztrált domaint.
    Danes opolnoči se izteče rok za prijave, že zdaj pa je število prijavljenih kolesarjev preseglo tisočico. ▸ Ma éjfélkor jár le a jelentkezési határidő, de a kerékpárosok száma már most meghaladta az ezret.

    2. matematika (desetiška enota) ▸ ezres
    ločilo tisočic ▸ ezres tagoló
    Pozoren bodi na obliko decimalnega ločila in ločevanje tisočic. ▸ Figyelj oda a tizedesjel formájára, és az ezresek tagolására!
  • tísti (-a -o)

    A) adj.

    1. quello:
    tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

    2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
    v tistih časih a quei tempi

    3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
    kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
    pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

    4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
    zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

    B) tísti (-a -o) pron.

    1. quello (-a):
    tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

    2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
    misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
    ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
    evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
    pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
    gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
    hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
    PREGOVORI:
    tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello
  • tiščanj|e srednji spol (-a …) das Druckgefühl, der Druckschmerz; das Drücken (v želodcu Magendrücken)
    tiščanje v prsih die Brustbeklemmung
    tiščanje na potrebo der -drang, -zwang
    (na mokrenje Harndrang, Harnzwang, na veliko potrebo der Stuhldrang)
  • tiščánje presión f ; opresión f

    tiščanje na vodo (uriniranje) necesidad f apremiante de hacer aguas
    tiščanje v prsih opresión de pecho
    tiščanje v želodcu pesadez f de estómago
  • tišč|ati2 (-i)

    1. čevelj, želodec, skrbi: drücken; den Druck spüren (močno ga tišči v želodcu er spürt einen starken Druck im Magen)

    2.
    tiščati v grlu koga (jemandem) den Hals abschnüren

    3.
    tiščati na potrebo Harnzwang/Stuhldrang verspüren
    tišči me ich [muß] muss mal
  • tiščáti (-ím)

    A) imperf.

    1. premere; spingere:
    tiščati vrata spingere la porta

    2. stringere, tenere stretto; tenere:
    tiščati glavo med rameni stringere la testa fra le spalle
    tiščati otroka na prsi stringere il bambino al petto
    tiščati v roki denar stringere, tenere i soldi in mano
    tiščati pesti stringere i pugni

    3. ekst. (tudi impers.) stringere, essere stretto; pesare, sentire un peso:
    čevlji me tiščijo le scarpe mi sono strette
    v želodcu me tišči sento un peso sullo stomaco

    4. fare ressa, accalcarsi, spingere:
    publika je tiščala k izhodu il pubblico spingeva verso l'uscita

    5. pren. stare addosso a qcn.

    6. pren. gravare, opprimere:
    ljudi tiščijo davki la gente è gravata dalle tasse
    tiščati na potrebo dover andare di corpo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tiščati denar esser tirchio, avaro
    tiščati glavo v pesek tenere, mettere la testa nella sabbia
    tiščati glavo v knjige immergersi nella lettura, nello studio
    tiščati glave skupaj sussurrarsi, starsene insieme
    obljubiti, a tiščati figo v žepu non intendere mantenere la promessa
    v vsako reč tišči svoj nos ficca il naso dappertutto
    tiščati oči in ušesa essere sordo e cieco, non sentir ragione
    tiščati pesti za koga fare il tifo per qcn.
    tiščati v ospredje mettersi in mostra, farsi avanti

    B) tiščáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. accalcarsi, serrarsi addosso

    2. stare, essere vicino, essere accanto:
    tiščati se doma starsene, rimanere a casa
    tiščati se skupaj stare curvo, accovacciato
  • titan samostalnik
    1. kemija (kemijski element) ▸ titán
    izpuh iz titana ▸ titánból készült kipufogócső
    izdelan iz titana ▸ titánból készült
    Sopomenke: Ti

    2. (o velikosti in moči) ▸ titán
    dvoboj titanov ▸ titánok viadala
    digitalni titan ▸ digitális titán
    glasbeni titan ▸ zenei titán
    Münchenski Bayern proti Real Madridu, to je dvoboj titanov za nogometne sladokusce. ▸ A Bayern München a Real Madrid ellen, a focirajongóknak ez a titánok viadala.
    Komisija je bila sprva tarča kritik, da cilja z davkom na ameriške digitalne titane Google, Amazon in Facebook. ▸ A bizottságot először az a kritika érte, hogy az adókkal az amerikai digitális titánokat, a Google-t, az Amazont és a Facebookot célozta meg.
    Sopomenke: kolos

    3. (bajeslovno bitje) ▸ titán
    Kronos, poveljnik titanov, je denimo po navodilu matere s srpom kastriral lastnega očeta. ▸ Kronos, a titánok vezére, anyja utasítására sarlóval kasztrálta saját apját.
  • titula samostalnik
    (naziv) ▸ titulus, cím
    akademska titula ▸ akadémiai titulus
    doktorska titula ▸ doktori titulus
    laskava titula ▸ hízelgő titulus
    častna titula ▸ tiszteletbeli titulus
    podeliti titulo ▸ címet odaítél
    ponašati se s titulo ▸ titulussal büszkélkedik
    titula svetovnega prvaka ▸ világbajnoki titulus
    World Press Review vsako leto podeli titulo urednik leta. ▸ A Word Press Rewiew minden évben odaítéli az év szerkesztője címet.
    Beneški filmski festival se ponaša s titulo najstarejšega filmskega festivala na svetu. ▸ A velencei filmfesztivál büszkélkedhet a legöregebb filmfesztivál titulussal.
  • tjà adv.

    1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
    položi knjige tja i libri mettili là
    plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
    vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

    2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
    vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
    peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

    3. sem in tja qua e là:
    nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

    4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
    beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
    zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
    sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti tja v en dan vivere alla giornata
    govoriti tja v tri dni spararle grosse
    živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio
  • tjulenj moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Robbe, -robbe (kolobarjasti Ringelrobbe, pasasti Bandrobbe, sedlasti Sattelrobbe; Rossov Ross-Robbe, Weddellov Weddell-Robbe)
    brkati tjulenj die Bartrobbe
    južni tjulenj die Südrobbe
    kapičasti tjulenj die Klappmütze
    kožuhasti tjulenj die Pelzrobbe
    navadni tjulenj der Seehund
    tjulenj rakar der Krabbenfresser
    stožčastoglavi tjulenj die Kegelrobbe
    trobčasti tjulenj die Rüsselrobbe
    uhati tjulenj die Ohrenrobbe
    pravi tjulenj družina: die Hundsrobbe
    lov na tjulenje die Robbenjagd
    lovec na tjulenje der Robbenfänger, Seehundsfänger
  • tjúlenj zoologija seal; harbour seal; arhaično

    ladja za lov na tjúlenje sealer
    lov na tjúlenje sealery
    lovec na tjúlenje sealer
    iti na lov na tjúlenje to seal
  • tla2 srednji spol množina (tal, tlem, tla, pri tleh, s tlemi) geografija, gradbeništvo, arhitektura der Boden, gradbeništvo, arhitektura (pod) der Fußboden (kamnita Steinfußboden, Steinboden, lesena Holzboden, mozaična Mosaikfußboden, parketna Parkettboden, opečna Klinkerboden, v veži/predsobi Dielenboden, z gumijasto oblogo Gummiboden)
    izgubljati/izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren
    dotakniti se tal den Boden berühren, letalo: aufsetzen, človek z nogami: auffußen
    umirjanje tal (popotresni sunki) das Nachbeben
    vidljivost tal letalstvo die Bodensicht

    do tal bis zum Boden, obleka: bodenlang
    od vrha do tal von oben bis unten
    do tal zasteklena vrata die Fenstertür
    porušenje do tal die Schleifung

    k tlom zu Boden, nieder
    pritisniti k tlom zu Boden drücken, niederdrücken

    na tla zu Boden, auf den Boden
    pasti na tla zu Boden fallen, hinunterfallen
    pasti na trda tla figurativno aus allen Wolken fallen
    postaviti na tla hinstellen, kovček, težko breme: niedersetzen
    spustiti na tla fallen lassen
    vreči na tla zu Boden werfen, niederwerfen, človeka: zu Boden schlagen, niederstoßen, niederschlagen, zu Boden strecken

    na tleh auf dem Boden
    biti na tleh auf dem Boden liegen, figurativno [heruntersein] herunter sein, am Boden zerstört sein
    boj na tleh der Bodenkampf
    dobro ležati na tleh vozilo: gute Bodenhaftung haben
    čisto na tleh figurativno fix und fertig
    kontrolno mesto na tleh die Bodenstelle
    lega na tleh die Bodenhaftung
    stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen

    tiščati ob tla niederhalten
    treščiti ob tla niederschmettern, (pasti) aufprallen
    vreči ob tla hinwerfen, hinhauen

    od tal vom Boden
    odmik od tal die Bodenfreiheit

    po tleh über den Boden, auf den Boden
    politi po tleh ausschütten
    pasti po tleh umfallen, umkippen
    vreči po tleh zu Boden werfen, niederwerfen, mimogrede: zu Boden reißen

    pri tleh in Bodennähe

    s tal vom Boden
    pobrati s tal vom Boden aufheben
    izstreliti s tla von der Bodenstelle abschießen

    pogledati v tla zu Boden blicken
    v bližini tal in Bodennähe, bodennah
    v nivoju tal bodengleich
  • tlà (sobna) floor; (zemlja) soil, ground

    na tleh on the floor
    na trdnih tleh on firm ground
    gola tlà (deske) bare boards pl
    na francoskih tleh on French soil
    rodna tlà native soil
    rodovitna tlà rich soil, (črnica) mould
    nerodovitna tlà barren ground, barren (ali jejune) soil
    peščena tlà sandy soil
    parketna tlà parquet floor
    tlà mu gorijo pod nogami (figurativno) the place is getting too hot for him
    ta tlà so jim prevroča (figurativno) this place is too warm (ali hot) for them
    napraviti komu tlà vroča pod nogami (figurativno) to make it hot for someone (ali too hot for someone)
    izgubiti tlà pod nogami to lose one's foothold (ali footing), (v vodi) to be swept off one's feet, to go out of (ali beyond) one's depth
    spodnesti, spodrezati komu tlà pod nogami to cut the ground from under someone's feet
    vreči na tlà to knock to the ground
    vreči koga na tlà to knock someone down, to floor
  • tlà (zemlja) sol moški spol , terre ženski spol , terrain moški spol ; (v sobi) plancher moški spol ; fond moški spol

    pri tleh au niveau du sol, de plain-pied (avec le sol)
    cementna tla plancher cimenté
    deščična tla sol en planches (ali planchéié)
    glinasta tla sol (ali terrain) argileux
    kamnita tla, iz plošč sol pierreux, (gradbeništvo) dallage moški spol, carrelage moški spol
    parketna tla parquet moški spol, parquetage moški spol
    peščena tla sol sablonneux, terre sableuse
    skalnata tla fond rocheux
    domača, rodna tla sol natal
    izgubiti tla pod nogami perdre pied
    leči na tla se coucher par terre
    pasti na tla tomber par (ali à) terre
    na tla podreti, vreči koga (v borbi) abattre (ali renverser) quelqu'un, mettre (ali jeter) à terre, terrasser quelqu'un
    vreči se na tla se jeter par (ali à) terre
    spati na tleh coucher sur la dure
    zrušiti na tla (pri boksu) envoyer au sol (ali au tapis)
    nima več trdnih tal pod seboj la terre se dérobe sous ses pieds
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro