Franja

bēstia -ae, f

1. žival kot brezumno bitje (naspr. človek): bestiae volucres, nantes, agrestes, cicures, ferae Ci., mutae Ci., L., fera bestia Corn., N., L., Cu., genus bestiarum Plin. živalstvo; pren.
a) kot psovka človeku živina, žival, beštija: mala tu es bestia Pl.
b) šalj. mala bestia (= caper) o smradu po kozlu, ki veje izpod pazduhe: Cat.

2. occ. divja žival, grabežljiva žival, zver(ina): immanitate bestias vincere Ci.; poseb. o zvereh, namenjenih za bojevanje v cirkusu z gladiatorji in zločinci: L., Sen. ph., aliquem bestiis obicere Ci. ep., pugnare (depugnare) cum bestiis Icti., ad bestias pugnare Vulg.; pl. bestiae met. = boj z zvermi: aliquem ad bestias mittere Asin. Poll. in Ci. ep. ali dare Icti., Gell., pronuntiare ad bestias Tert., condemnare aliquem ad bestias Suet., bestiarum condemnatio Icti. obsodba na bojevanje z zvermi.

3. pren. ozvezdje Zver = Volk: Vitr. Bēstia -ae, m nom. propr. Bestija, priimek Kalpurnijevega rodu npr.: L. Calpurnius Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121, konz. l. 111: Ci., S., Fl., Eutr.

bēstiārius 3 (bēstia) živalski, zver(in)ski: ludus Sen. ph. zverinski boj = boj med zvermi in ljudmi v cirkusu; subst. bēstiārius -iī, m borilec z zvermi v cirkusu: Sen. ph., Suet., gladiatores et bestiarii Ci.

bestow [bistóu] prehodni glagol (on, upon komu)
podariti, podeliti, dati; nastati, spraviti, položiti

to bestow in marriage dati za ženo

bestreiten^*

1. (leugnen) zanikati, tajiti, (in Zweifel ziehen) oporekati (čemu); Recht izpodbijati (kaj)

2. Kosten: plačati, plačevati, poravnati, poravnavati, für etwas: financirati (kaj); den Unterhalt von jemandem preživljati (koga)

3. ein Qualifikationsspiel: Sport igrati

bête¹ [bɛt] féminin žival

bêtes à cornes, de somme, de trait rogata, tovorna, vlečna žival
bête à bon Dieu (pika)polonica
la bête humaine človek zver
une méchante bête (figuré) zloben človek
c'est une bonne, une brave bête to je dobričina
bêtes d'abattoir klavna živina
bêtes féroces, sauvages zveri
bêtes ovines ovce
grosse bête, grande bête! bedaček! tepček!
bêtes à poil prašiči in ovce
bêtes fauves jelenjad
chercher la petite bête biti skrajno natančen, truditi se, da bi našli kakšno napako, nepravilnost; vse kritizirati
faire la bête delati se nevednega, sprenevedati se, govoriti neumnosti
il est ma bête noire groza me je pred njim, antipatičen mi je, trn v očesu, ne morem ga trpeti
regarder quelqu'un comme une bête curieuse gledati koga z velikim začudenjem
reprendre du poil de la bête (figuré) zopet pogum dobiti; postati spet samozavesten

Bethlehem (Tert., Vulg.) ali Bethleem (Hier., Prud.: Bethlēēm) ali Bethlēm (Prud.), n, in-decl., tudi Bethlēhemum -ī, n (Hier.) Betlehem, Betleem, Betlem, trg Judovega rodu, rodni kraj Davida in Jezusa (zdaj Bayt Lahmi). Od tod adj. Bethleemicus 3 betleemski: Iuvenc.; Bethlemītis -e betlemski: Hier.; Bethle(e)miticus 3 betle(e)mski: Cassian., rura Hier.; subst. Bethlehemītēs -ae, m Betlehemec: Vulg.

Betracht, der, in Betracht kommen priti v poštev; in Betracht ziehen upoštevati, razmišljati o; außer Betracht lassen ne upoštevati, pustiti ob strani; außer Betracht bleiben/fallen ne biti upoštevan

Betreff: in Betreff v zadevi, zaradi

Betrieb, der, (-/e/s, -e)

1. dejavnost, proces, bei Werken, Anlagen: obratovanje, bei Maschinen, Geräten, Diensten: delovanje; in Betrieb sein obratovati/delovati; außer Betrieb sein ne obratovati/ne delovati; in Betrieb setzen pognati; in Betrieb Bremse: v delovanju

2. (Unternehmung) podjetje, (Werk) obrat, (landwirtschaftlicher Betrieb) gospodarstvo

3. (Antrieb) Technik pogon

Bett, das,

1. postelja, zu Bett bringen spraviti v posteljo, dati spat; zu Bett gehen iti spat; das Bett hüten ležati (bolan); aufs Bett gefesselt priklenjen na posteljo; ins Bett gehen iti v posteljo; das Bett machen postlati, postiljati; figurativ sich in das gemachte Bett legen usesti se v pripravljeno gnezdo

2. (Daunenbett) pernica

3. (Bachbett, [Flußbett] Flussbett) struga, rečno korito

4. beim Weg: Technik Metallurgie posteljica

between¹ [bitwí:n] prislov

betwixt and between niti eno niti drugo
in between sredi, v sredini
few and far between na redko, v velikih razdaljah
the space between vmesni prostor
betwixt and between na pol
to stand between posredovati
far between zelo redek
between servant pomožni služabnik

between² [bitwí:n] predlog
med

between the devil and the deep sea, between two fires med Scilo in Karibdo, med dvema ognjema
between you and me and the bed (ali gate) post strogo zaupno
between you and me (pogovorno I), between ourselves med nama povedano
between two stools med dvema stoloma
there's many a slip between the cup and the lip, between the cup and the lip a morsel may slip ne hvali dneva pred večerom
hit between wind and water zadet na občutljivem mestu
between whiles (ali times) tu pa tam
between hay and grass ne tič ne miš, niti eno niti drugo
they had no penny between (the two of) them niti eden niti drugi nista imela prebite pare
between stations na odprti progi
we have bought it between us kupila sva to skupaj

Beurteilung, die, ocena (auch Philosophie, in der Schule usw.), ocenjevanje; presoja; eines Werkstoffs: pregled; allgemeine Beurteilung splošna ocena

Bevölkerung, die, prebivalstvo, populacija (in der pri)

bevskanje samostalnik
1. (o oglašanju živali) ▸ csaholás
2. (zadirčno govorjenje) ▸ acsargás
Z mano je tip spregovoril dvakrat v življenju, če ne štejem bevskanja, ukazov in ostalih sranj. ▸ A fickó életében csak kétszer beszélt velem, ha leszámítom az acsargásait, a parancsait és a többi szemétségét.
Voditeljica ni niti enkrat prekinila tistih, ki si vzamejo svojih pet minut za bevskanje proti vsem, ki mislijo drugače. ▸ A műsorvezetőnő egyszer sem szakította félbe azokat, akik ötperces hírnevüket a másképp gondolkodók elleni acsargásra használják fel.

bewandert figurativ podkovan; bewandert sein in biti doma v, biti poznavalec (česa)

Bewanderte, der, (ein -r, -n, -n) poznavalec (in česa)

Bewegung, die,

1. gibanje (tudi Philosophie)

2. gib, premik, Heerwesen, Militär, Mathematik premik

3. (Rührung) ganjenost, (Gemütsbewegung) vzgib

4. in der Musik: postop

5. (Bewegtheit) razgibanost in Bewegung setzen spravljati v gibanje, premakniti; in Bewegung geraten začeti se premikati, premakniti se; eine Bewegung machen , Mensch: premakniti se

Beweisnot, die, in Beweisnot geraten imeti težave pri dokazovanju

Bewunderung, die, občudovanje; in Bewunderung erstarren onemeti od občudovanja