Franja

imāginō -āre (-āvī) -ātum (imāgō) v podobi podati ali pokazati, upodobiti: Gell., Ap., terra digitis suis imaginata Lact.

imāgō -inis, f (sor. z imitārī, aemulus)

1. podoba, portret: Plin., Plin. iun., Val. Max., barbam in statuis atque imaginibus antiquis videmus Ci., neque picta neque ficta imago (Agesilai) Ci. niti slika niti (doprsni) kip, Epicuri imaginem in anulo habere Ci. v bunkici prstana, imagines deûm T. kipi, i. solis Cu., cerea i. H. voščen kipec za čaranje; od tod tudi stavbni načrt: Stat.

2. occ. voščena krinka (naličnica), pradedova podoba (iz voska). Potomci ali sorodniki so smeli tako upodabljati le tiste, ki so bili kurulski dostojanstveniki. Te podobe so stale v omarah (armaria) v atriju, ovenčane z lovorom in med seboj povezane s pletivom iz listja. Pri slovesnih pogrebnih sprevodih so jih najeti ljudje, oblečeni po dostojanstvu posameznega pradeda, dajali na obraz in tako korakali v sprevodu: H., T. (Dig.), Prop., Suet., Plin., Sen. ph., Clodius sine imaginibus amburebatur Ci., obrepsisti ad honores commendatione fumosarum (zakajenih, ker so se hranile v atriju) imaginum Ci., imagines Aeliorum, familiae Ci., imagines maiorum Ci.

3. metaf.
a) slika, podoba, par k nečemu, izraz (npr. obraza): Pl., L., Fl., unus aliquis ex barbatis illis, imago antiquitatis Ci., expressa imago vitae cotidianae Ci., hic qui adest imago animi et corporis tui Ci., imago animi voltus est Ci., meorum temporum imaginem video in rebus tuis Ci., facies eloquentiae, non imago T., exprimere imaginem vitae alicuius N. podati natančno sliko življenja, nobis imagines virorum expressas scriptores reliquerunt Ci., imago solis, lunae Lucr., V. odblesk, odsvit.
b) natančen prepis, posnetek: explicate imaginem tabularum Ci.

4. occ.
a) senca —, podoba (mrtvega), prikazen: H., Pr., umbra Creusae … noto maior imago V., in somnis … inhumati venit imago coniugis V., imagines mortuorum Ci.
b) sanjska podoba, prikazen v snu (sanjah): Tib., (an me) ludit imago vana, quae portā fugiens eburnā somnium ducit? H., decipier imagine somni O., nocturnae quietis imago T.; tudi prikazen (kot strah), bojazen: Plin. iun.
c) odmev (kot podoba glasu): Varr., vocis resultat imago V., recinit nomen imago H., laus bonorum virtuti resonat tamquam imago Ci.
č) podoba, prilika, primera (v izrazu), prispodoba, metafora: Sen. ph. hac ego si compellor imagine H., haec imago ad te adludit (non a te abludit) H. meri nate.

5. (s postranskim pomenom nepomembnega) navidezna podoba, mamilo, slepilo, senca, videz: L., Q., Plin. iun., docebo in iis testibus non esse imaginem testium Ci., imago nulla liberae civitatis relinquetur Ci., Pompeium imagine pacis (s prazno obljubo) decipere T., imagine cognitionis (z navideznim … ) biduum absumere T., umbra et imago equitis Romani Ci.

6. meton. pogled, prizor, pojav: imago venientis Turni V., exercitus imagine insepultorum tardatus T.; od tod pesn.: plurima mortis imago V. vsakovrstne podobe (oblike) smrti; od tod omni imagine mortium T.; metaf. predstava, predočba, misel na kaj, domišljija: tua, pater Druse, imago T. misel na tebe, imagines extrinsecus in animos nostros per corpus inrumpunt Ci.; (fil.) t. t. epikurejcev za duševne podobe videnega predmeta; pesn.: cum subit … illius noctis imago O. misel na ono noč, i. caedis O., tantae pietatis imago V.

ìmati īmam imádēm, imámo imádēmo, ìmajū imádū, vel. ìmāj -te, impf. ìmāh ìmađāh imàđāh ìmadijāh imàdijāh, ìmāše ìmađāše ìmadijāše; ìmao ìmala
I.
1. imeti: nije imao onde ni stope svoje zemlje; imaš li čime da platiš; djeca nemaju od čega da žive; imati više sreće nego pameti; imati volju, ugled, iskustvo, zadatak, sastanak; imati para kao pljeve, kao dubreta; imati čiju kćer za ženu
2. utegniti: imati kad; ja nemam kad da ti pišem
3. morati: tu ima da se radi tu se mora delati
4. biti: uzimajte dok ima jemljite, dokler kaj je; ima li vode? ali je kaj vode, imate kaj vode?
5. imati vremena utegniti; ima vremena ne mudi se
6. ima tome pet dana od tega je minilo pet dni
7. što ima to da znači? kaj naj to pomeni?
8. imati koga rado imeti koga rad; nema od toga ništa iz tega ne bo nič; imati pravo imeti prav; zato se je Karađorđe ovako i čuvao, i imao je pravo da se čuva; imati krivo ne imeti prav, misliti narobe; i nisu imali krivo oni koji su tražili da odmah započne borba protiv okupatora; ne imati kud ni (drugega) izhoda; i Miloš je na to pristao, nije imao kud
II. imati se
1. imeti se: on se ima dobro sa svojim prijateljima
2. biti v razmerju: tri prema pet ima se kao devet prema petnaest

imbecílnost imbecility, stupidity, foolishness; nonsense

govoriš imbecílnosti you're talking nonsense (ali rubbish, bosh)

imber, imbris, abl. -ī, (redk.) -e, m (gr. ὄμβρος) gen. pl. -ium

1. naliv, ploha, hudourni dež, dež (sploh): Sen. rh., Mel. idr., cadunt largi resolutis nubibus imbres O., ruit aethere imber aqua V., effusi imbres V., caeruleus supra caput adstitit imber V. „nevihta“; potem: erat hiems summa, imber maximus Ci. viharno vreme, imbri frumentum corrumpitur in area Ci., grandinis imbres Lucr. hudo vreme s točo, imbri lapidavit L. padalo (deževalo) je kamenje ob nevihti; podobno: imber lapideus L. ali saxeus Sil. ali lapidum Ci. kameni dež, i. sanguinis, lactis Ci.; od tod

2. metaf. ploha
a) dež (kopij): ferreus ingruit imber V.
b) tok —, morje (solza idr. tekočin): Aug., imbre per genas cadente O., in sinum maestae labitur imber aquae O., sanguineus i. Stat., nectaris i. Cl.

3. meton. (voda) deževnica: pluvius i. O., piscinae servandis imbribus T.; od tod pesn. = voda sploh: naves accipiunt imbrem V. vdirajočo vodo, coma imbre aequoris madida O., calidis imbribus artū perfundere O. s toplo vodo, gelidus i. Lucr., tortus i. V. toča, fluminis O. rečnica, spumeus i. Stat.

im-buō (in-buō) -buere -buī -būtum (najbrž denominativ nekega korena *imbu- = *mbu- ali *mbhu-; prim. še lat. bua Varr. v otroškem jeziku = „pijača“, vini-bua Luc. „vinopivka“)

1. napojiti, opojiti (opajati), namočiti (namakati), ovlažiti, oškropiti: Col., Mart., Vell. idr., illius aram … imbuet agnus V., imbuti sanguine gladii legionum vel madefacti potius Ci., sanguis imbuit arma V., vestem O., guttura lacte i. O.; pesn.: oscula quae Venus quinta parte sui nectaris imbuit H., imbuero Scythicas sagittas O. moja kri bo omočila, quo (odore) testa imbuta est H. napojena, prepojena.

2. metaf.
a) omadeževati, oskruniti, okužiti: cum gladium scelere imbuisset Ci.
b) napolniti: aures sermonibus T., aures promissis Cu., homo imbutus religione, admiratione, superstitione L., mentem imbuit deorum opinio Ci.
c) navdati, seznaniti (koga s čim), privaditi, priučiti (koga čemu), razodeti —, vcepiti (komu kaj), uvesti (koga v kaj): nos ita a maioribus instituti atque imbuti sumus Ci.; z abl.: Q., Suet., Vell. idr., quibus ille studiis se imbuerat Ci., grammaticā imbui T., litterulis Graecis imbutus H. le nekoliko seznanjen z grško književnostjo, cupiditatibus imbui N. navaditi se, certaminibus plebeis imbutus L. navajen na … , servilibus ministeriis aliquem i. Cu., militem licentiā i. T., pietate pectora i. L. navdati, liberaliter educatos vitiis i. L.; z ad in acc.: T. ad quam legem non instituti sed imbuti sumus Ci. se nismo priučili, ampak privadili; z inf.: Prud., ii imbuuntur contemnere deos T. vcepi se jim …
č) (pesn.) kaj tako rekoč posvetiti, najprej spoznati, — poizkusiti, začeti: Fl., imbuit auctor opus O. posvetil ga je, imbue opus tuum O., terras vomere imbuit Val. Fl. prvi orati, cursu prima imbuit Amphitriten Cat. je prva plula, exemplum pulmae primae i. Pr. prvi zgled dati.

imé nom moški spol ; dénomination ženski spol , appellation ženski spol ; renom moški spol , réputation ženski spol

dekliško ime nom de (jeune) fille
dobro (slabo) ime bonne (mauvaise) réputation (ali renommée)
krstno ime nom de baptême, prénom moški spol
rodbinsko ime nom de famille
lastno ime nom propre
ledinsko ime lieu-dit moški spol
ljubkovalno ime petit nom, diminutif moški spol
občno ime nom commun
skupno ime nom collectif, terme moški spol générique
snovno ime nom de matière
po imenu, z imenom de nom, du nom de, nommé, dénommé
v imenu au nom
v mojem imenu in v imenu mojih prijateljev en mon nom et au nom de mes amis
menjati ime changer de nom
napačno, krivo ime faux nom, nom d'emprunt, incognito
kako vam je ime? quel est votre nom?, comment vous appelez-vous?
ime mi je … mon nom est …, je m'appelle …

imé nombre m ; (sloves) reputación f , renombre m , fama f

ime in priimek nombre y apellido
v mojem imenu en mi nombre
polno ime nombre y apellidos, nombre completo
krstno (dekliško) ime nombre de pila (de muchacha)
lastno (občno, skupno, snovno) ime nombre propio (común, colectivo, material)
v bratovem in v mojem imenu en nombre de mi hermano y en el mío propio
pod tujim imenom de incógnito, bajo seudónimo
pravo (lažno) ime nombre verdadero (falso)
kako Vam je ime? ¿cómo se llama usted?, ¿cómo es su nombre, por favor?
moje ime je X. me llamo X.
črkovati svoje ime deletrear su nombre
delam v njegovem (v bratovem) ime obro en su nombre (en nombre de mi hermano)
imenovati koga po imenu llamar a alg por su nombre
povedati svoje ime decir su nombre
poznati po imenu conocer de nombre
imenovati stvari s pravim imenom llamar las cosas por su nombre
spraviti koga ob dobro ime hacer a alg perder su reputación (ali su buena fama)

imeník nomenclature ženski spol , index moški spol , liste ženski spol nominale (ali des noms) , catalogue moški spol , registre moški spol

telefonski imenik annuaire moški spol téléphonique (ali du téléphone)
volilni imenik liste électorale

imenítnik une personne distinguée, d'un rang élevé

imenitniki les gens distingués, la haute volée, le (grand ali beau) monde, familiarno le gratin, le dessus du panier

imenován named, called; termed

na kratko imenován called for short
zgoraj imenováni, že imenováni g. X. the said (ali above-named) Mr. X
(že) imenováni zdravnik the said physician
biti imenován za (za vrhovnega poveljnika) to be appointed (Commander-in-Chief) ➞ imenovati

imenováti nombrar; designar

imenovali so ga za župana le nombraron alcalde
bil je imenovan za predsednika fue nombrado (ali designado para el cargo de) presidente

iméti to have; pogovorno to have got; to possess, to be in possession of; to keep, to hold, to own

ne iméti not to have, to be in want of, to be short of, to lack, to be destitute of, to be devoid of
iméti dar za to have a gift for, to have a talent for
iméti glavno besedo to be the spokesman
iméti čas za to have time for
iméti govor to make a speech, to deliver an oration
iméti zadnjo besedo to have the last word (ali the final say)
iméti ime to bear a name
iméti nahod to have a cold
iméti nekaj denarja to have some money
iméti izbiro to have a choice
iméti napako to have a fault
iméti prav to be right
ne iméti prav to be wrong
iméti posla z to have dealings with
iméti prijatelja v kom to have a friend in someone
iméti koga za norca to regard someone as a fool
iméti potrpljenje to have patience, to be patient
iméti težave to have difficulties
iméti srečo to be lucky, to be in luck, (stalno) to have a run of good luck
ne iméti sreče to be unlucky, to be ill-fated, to be out of luck, to be down on one's luck, to strike a bad patch
iméti pri roki to have on hand, to have near at hand, to have handy
iméti usmiljenje z to take pity on, to pity, to commiserate with
iméti pravico do to be entitled to
iméti referendum to hold a referendum
iméti volitve to hold elections
iméti za posledico to entail
iméti v vidu to have in view
rad iméti to like, to be fond of
najrajši iméti to prefer above all
rajši iméti to prefer, to like better
sedaj imamo zimo it is winter now
imam nekaj denarja pri sebi I have some money on me
to nima nič na sebi it is of no consequence
kako se imaš? how are you getting on?, how are you?
dobro se imejte! have a good time!
ima me, da bi (šel) I have a good mind to (go)
imel je priti včeraj he was to come yesterday
hoteti kaj iméti (želeti) to desire, to wish, to want something
imam ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
za koga me (pa) imate? whom (pogovorno who) do you take me for?
iméti koga na hrani in stanovanju to board and lodge someone
iméti obzir to be considerate
iméti na zalogi, v skladišču to have in store, in stock

iméti avoir, posséder, tenir, considérer

v sebi imeti contenir
na sebi imeti porter, être vêtu de, être couvert (ali enveloppé) de
za poštenjaka ga imajo il passe pour (ali il est considéré comme) un honnête homme
za starejšega ga imam je l'aurais cru (ali jugé) plus âgé
imeti govor faire un discours
rad imeti aimer
rajši imeti aimer mieux, préférer
imeti prav avoir raison
ne imeti prav avoir tort
imeti v čislih estimer, considérer
imeti za norca se moquer de
imeti pri sebi avoir sur soi
kako se imaš? comment vas-tu, comment te portes-tu?
dobro se imej! porte-toi bien! adieu!

iméti tener; poseer, ser propietario de, estar en posesión de

imeti pred očmi, v vidu tener a la vista
rad imeti kaj gustar a/c
imam ga rad le tengo simpatía
rajši imeti preferir
imeti pri rokí tener a mano
imam hišo tengo una casa
imamo zimo estamos en invierno
imeti denar pri sebi llevar dinero encima
imam delo tengo que hacer (ali trabajar)
nimam nobenega dela no tengo nada que hacer
kaj imaš od tega? ¿qué provecho sacas de ello?
za koga me imate? ¿por quién me toma usted?
to nima s tem nobenega posla (zveze) eso no tiene nada que ver con ello
nimam nič proti nada tengo que objetar, no me opongo a ello
kaj ima proti Vam? ¿qué tiene contra usted?
prav imeti tener razón
imeti prosto tener fiesta
nimam s čim plačati no tengo de qué pagar

imeti ga pod kapo frazem
(biti pijan) ▸ fejébe száll az ital, van néhány atmoszféra benne, becsíp
Peli so le še v nočeh, ko so ga imeli pod kapo ali jih je nosila luna. ▸ Már csak azokon az éjszakákon daloltak, amikor a fejükbe szállt az ital vagy, amikor alvajártak.
Ker ga je imel pošteno pod kapo, je preveč pritiskal na plin. ▸ Mivel már volt benne néhány atmoszféra, túlságosan rálépett a gázpedálra.
Bili so glasni, precej so ga imeli že pod kapo. ▸ Hangoskodtak, már eléggé be voltak csípve.
Imel ga je že toliko pod kapo, da se mu je jezik zapletal. ▸ Annyira a fejébe szállt az ital, hogy akadozott a nyelve.

imétnik tenedor m ; poseedor m

imetnik menice tenedor m (ali portador m) de una letra

imitácija imitation; imitating; copying

imitácija nakita imitation (ali artificial, pinchbeck) jewellery
imitácija marmorja imitation marble
imitácija usnja imitation leather
imitácija zlata imitation gold

im-misericors (in-misericors) -cordis (in [priv.], misericors) neusmiljen: Ci., Gell., Vulg., Ambr.; o stvareh ali pojmih: flucti Acc. fr.; adv. immisericorditer: Ter., Aug.

im-mittō (in-mittō) -ere -mīsī -missum

I.

1. (s)pustiti (spuščati) —, pustiti —, poslati v kaj, spustiti nad (med): ut abs te non emissus ex urbe, sed inmissus in urbem esse videatur Ci., tu in caveam servos inmisisti Ci., naves taedā completas (ladje zažigalke) in hostium classem imm. C. spustiti, pognati, iuvencos (in Romanos) imm. N. spustiti med, — nad, tudi immittam Terea flammis O. zagnati —, vreči v; pesn.: Teucris timorem inm. V. vzbuditi —, razširiti med, alicui inuiriam inm. Ci. hoteti storiti; poseb. o vojakih: exercitum in curiam inm. Ci., equitatum i. C.; refl. zagnati se —, planiti —, skočiti med (v) kaj: se in specum i. L., qui se armatus in hostium multitudinem (medium agmen Cu., medios hostes L.) inmisit Ci.; refl. opisan: corpus (= se) in undas i. O.; med.: undis immiti O. vreči se, planiti, per lubrica immissi currus Cu. drveči, tudi Furia inmissa superis V. ki se je podala med …

2. occ.
a) (kopje, strelo) vreči (metati), zagnati: quae tela … in meum corpus inmissa sunt Ci., lancea costis inmissa O., pila in hostes imm. C., ignes in silvam inm. V.
b) (vodo) napeljati: canalibus aqua immissa C.
c) (sploh kaj konkretnega, trdega) postaviti —, pogrezniti —, spustiti —, vstaviti —, vtakniti v (na) kaj: tigna in flumen i. C. zabiti, trabes insuper immissae C. zgoraj vložena, filis aurum i. O. vtkati med … , feraces plantae immittuntur V. se vcepijo; podobno: circa oneratas veste cervices laticlaviam mappam Petr. okoli … vreči, — položiti.
č) (osebo kot posestnika) postaviti: tu, praetor, in mea bona quos voles inmitte Ci.
d) o krajih: razprostreti (razprostirati) kam; refl. in med. razprostirati se —, sezati kam: promunturia Mel., se ad occasum Mel., Thracia in Illyricos penitus immissa Mel.

3. metaf. spustiti nad —, (na)ščuvati na koga, — proti komu: (v pravem pomenu) cervos inmissis canibus agitare V. z lovskimi psi; pren.: quos tamquam canes inmitteret Ci., canes Cibyratici Ci. vohunski psi = vohuni (iz Kibire), servorum examina in populum Romanum inmissa Ci., impetus perditorum hominum in domos nostras Ci., servos ad spoliandam aram i. Ci., Suillium utrisque inmittit T. nahujska …

II.

1. konjeniški t. t. popustiti (popuščati) konju vajeti: (equo) frena, habenas inm. V. pustiti dirjati; tudi: inmissa iuga V. dirjajoča vprega (= vpreženi konji); od tod pren.: fluminibus … totas immittite habenas O. ali classique inmittit habenas V. z razpetimi —, s polnimi jadri se voziti, furit inmissis Volcanus habenis V., immitte (razprezi) rudentes, pande vela, ac, si quando alias, toto ingenio vehere Plin. iun.

2. metaf. pustiti (dati) rasti: palmes se ad auras agit per purum inmissus habenis V. nebrzdano, bohotno ras(t)e; od tod pt. pf. immissus 3 (navzdol) se spuščajoč, (navzdol) padajoč (viseč): immissa barba O., Sen. rh. dolgorasla (dolga) brada, imm. capilli O.

Opomba: Sinkop. pf. immīstī: Sil.